Ponedeljek, 26. 9. 2022, 15.25
2 leti, 1 mesec
En dan v edini jedrski elektrarni na Slovenskem
Če Krškega ne bi bilo, bi imeli še več energetskih glavobolov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,41
6
Jedrska elektrarna v Krškem pokriva približno eno petino slovenske in eno šestino hrvaške potrebe po električni energiji.
Oktobra bo zaradi rednega remonta, ko bodo del izrabljenega goriva zamenjali s svežim ter opravili vzdrževalna dela in posodobitve, ustavljena naša edina jedrska elektrarna, ki zagotavlja velik del električne energije za slovenske uporabnike, a zato kljub zelo nehvaležnim energetskim razmeram na vseh evropskih trgih težav z dobavo ne bo.
V jedrski elektrarni Krško izvajajo še zadnje priprave na začetek rednega remonta 1. oktobra. Pravzaprav se priprave za redne remonte, ti so na vrsti približno na poldrugo leto, začnejo takoj ob koncu prejšnjega, nam je pojasnil Andrej Kavčič, vodja oddelka za nuklearno gorivo in sredico v inženiringu, po izobrazbi sicer fizik.
Vsekakor pa so v dneh in tednih pred začetkom pripravljalne dejavnosti še intenzivnejše, že dalj časa pa je na uro ali celo minuto znano, kaj vse se bo dogajalo v tistem predvidoma enem mesecu, ko bo elektrarna ustavljena in izključena iz omrežja.
Za nadomestilo električne energije med remontom skrbita lastnika krške jedrske elektrarne, slovenska GEN energija in Hrvatska elektroprivreda (HEP), ki v skladu z meddržavno pogodbo prevzemata vsaka polovico proizvedene električne energije. Jedrska elektrarna torej ne nastopa na trgu oziroma ne prodaja električne energije.
Remont nikakor ni čas dopustov
Napačna so razmišljanja nekaterih, da je remont, ko krške jedrske elektrarne ni v omrežju, obdobje, ko bi večina od skoraj 650 zaposlenih v njej lahko imela kolektivni dopust. "Prav nasprotno je, takrat imamo vsi največ dela in zelo natančno se ve, kakšne so posameznikove zadolžitve," je pojasnil Kavčič. "V obdobju remonta ni dopustov, takrat je celo bistveno več dela in se v zakonskih okvirih izkoristi vse zmogljivosti zaposlenih. Vse je načrtovano na uro natančno, opredeljene so kritične poti."
Remont izvajajo približno na 18 mesecev, kar je priložnost tudi za nadgradnje in posodobitve, ki jih ne bi bilo mogoče izvesti ob delovanju elektrarne.
Med remontom bodo med drugim zamenjali del goriva, količine, potrebne do naslednjega remonta, to je 20 ton, so že pred časom prišle iz ZDA in so varno skladiščene na območju krške jedrske elektrarne.
Ravno tako bodo opravili še vsa preostala vzdrževalna dela, ki so mogoča samo, ko je elektrarna ustavljena in ohlajena, ter nekatere posodobitve na strojnih in elektroenergetskih delih. Tako bodo med drugim zamenjali visokotlačno turbino, edino komponento na turboagregatu, ki je svoje poslanstvo zgledno opravljala še od izvirne postavitve.
Kontrolna soba ima svojo popolno dvojnico (na fotografiji), ki je oblikovno in funkcijsko povsem enaka pravi, le da ni priklopljena na reaktor, zato je primerna za usposabljanje in, seveda, tudi za oglede.
Od zadnjega remonta brez trenutka odstopanja od polne moči
Od zadnjega remonta maja 2021 niso imeli niti enega dogodka oziroma odstopanja, zato je vseh teh dobrih 500 dni jedrska elektrarna Krško obratovala nemoteno in s polno močjo. Sicer pa je elektrarna prvič začela obratovati oktobra 1981, ko je oddala prve kilovate v omrežje – sprva poskusno, kakor je navada, od 1. januarja 1983 pa polno komercialno.
Ponosni pa so tudi na – celo za današnje razmere – kratek čas, ki je minil od postavljanja temeljnega kamna decembra 1974 do začetka poskusnega obratovanja.
Pogled na del jedrske elektrarne Krško. Najvišji del v ozadju je reaktorska zgradba, v kateri je reaktorska posoda z gorivnimi elementi.
JEK kot kazalnik ter napovednik slovenske in hrvaške osamosvojitve
Pravzaprav zgodbo o svojem nastanku v nuklearki vidijo kot enega od prvih korakov na poti do osamosvojitve dveh takrat socialističnih republik v okviru nekdanje Jugoslavije. "Takrat je bila skupna država, a ta veliki projekt sta dve republiki že ustvarjali samostojno," je spomnila Ida Novak-Jerele, ki v elektrarni skrbi za odnose z javnostmi.
Spomnila je na nekaj, kar se bo mlajšim bralcem zagotovo zdelo nezaslišano: sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila obdobje, ko je takratna energetska kriza povzročila redne redukcije – izklope dobave električne energije. "Ravno zato sta se gospodarsko najbolj razviti republiki nekdanje Jugoslavije odločili za projekt jedrske elektrarne," je pojasnila.
Andrej Kavčič in Ida Novak-Jerele v tehnološkem delu jedrske elektrarne Krško.
Čim manjši odtis
Tudi pri remontih je jedrska elektrarna v obdobju svojega obstoja napredovala. "Zadnje remonte smo izpeljali z največ nekaj urami odstopanja, pred desetletjem pa so bil zamude tudi tedenske," se spominja Kavčič.
Zelo strogi so tudi standardi, s katerimi jedrska elektrarna v Krškem skrbi za svoj minimalni vpliv na naravo. "Dim, ki ga občasno izpuščamo iz svojih hladilnih stolpov, je izključno vodna para. Voda, ki jo za hlajenje jemljemo iz Save, kroži večkrat, ob izpustu pa v 24-urnem povprečju nikoli ni za več kot tri stopinje toplejša kot na vhodu," je razložil Kavčič. Celo v letošnjem poletju, ko so bile temperature ozračja izjemno visoke, pretok reke Save pa nizek, je elektrarna delovala brez motenj in ves čas upoštevala upravne omejitve o dovoljenem odvzemu vode in prirastu temperature Save – pri tem se je dokazala tudi učinkovitost koordinacije vodnega režima s hidroelektrarnami na reki.
Jedrska elektrarna vseskozi, tudi ob poletnih nizkih pretokih in visokih temperaturah, upošteva predpisane omejitve segrevanja vode reke Save – povprečni dnevni prirast temperature ne presega treh stopinj Celzija.
Že nenadna nevihta lahko sproži naravni radioaktivni sunek
Zelo skrbni in dosledni so tudi varnostni ukrepi za preprečevanje radioaktivnosti. "Obremenitve naših sodelavcev z radioaktivnostjo so tudi na najbolj izpostavljenih mestih krepko pod predpisanimi mejnimi vrednostmi, kar dokazujejo tako naše stalne meritve kot tudi meritve neodvisnih državnih ustanov, kot je Uprava za jedrsko varnost."
"Kar zadeva radioaktivno sevanje, nismo nikoli imeli prekoračenih omejitev ali nepravilnosti. Meritve zaznajo že tako majhne spremembe, ki jih, na primer povzroča že narava sama in smo jim izpostavljeni prav vsi v Sloveniji," je naštel Kavčič.
Za nas, zunanje opazovalce, morda nekoliko presenetljivo, a na teh indikatorjih pomeni zelena barva pripravljenost in mirovanje.
Poklic, pri katerem so bolj izpostavljeni sevanju kot v nuklearki
Marsikdo se najbrž ne zaveda, da je stevardesa, ki opravlja običajno delo na letalu, bolj izpostavljena sevanju kot velika večina zaposlenih v jedrski elektrarni.
"Danes, v nasprotju s časom pred 30 ali 40 leti, pozorno spremljajo letalsko osebje z dozimetri, zlasti če letijo bolj severno, kjer so zaradi konfiguracije zemeljskega magnetnega polja naravni odmerki lahko nekoliko večji," je razložil Kavčič. "Najbolj so bili izpostavljeni na concordu, ker je letel na 18 kilometrih višine, precej višje kot običajna letala, ki letijo največ na 13 kilometrih višine. Na concordu so bili za nekaj faktorjev višji odmerki, a so to ugotovili šele pozneje, ker v tistem času ni bilo tako natančnega monitoringa."
Shema delovanja elektrarne: tehnološki sistem elektrarne sestavljajo primarni, sekundarni in terciarni sistemi oziroma krogi. Prva dva kroga sta popolnoma ločena od okolja. Le tretji, kjer za ohlajanje pare uporabljajo savsko vodo, je povezan z okoljem.
Nosečnice ne smejo delati kot vodnice v kraških jamah
Uprava za jedrsko varnost vsako leto izda poročilo o jedrski in sevalni varnosti, v katerem obravnavajo vse profesionalce, ki prihajajo v stik z viri ionizirajočih sevanj. Kot nam je povedal Kavčič, so zelo izpostavljeni tudi turistični vodniki v kraških jamah: "Do več deset obiskov še ne bo večjega učinka, a vendarle nosečnice ne smejo delati kot vodnice v kraških jamah, če so izpostavljene dolgotrajnemu vdihovanju radona."
Radon je tudi v zraku kot eden od naravnih radionuklidov, katerega potomci se vežejo na običajen prah in cvetni prah. "Obstaja povezava med količino in intenziteto padavin na eni strani ter sevanjem na drugi – če so nevihte redne, se ta trend ne vidi, opazen pa je pri nevihti po daljšem sušnem obdobju," je povedal naš gostitelj.
V letošnjem poletju so hladilni stolpi opravili pomembno delo, saj je elektrarna kljub hudi vročini in nizkem pretoku Save ves čas obratovala na polni moči.
Ne zavedamo se naravne izpostavljenosti
Ko govorimo o izpostavljeni radioaktivnosti, je prispevek naravnih virov okrog enega milisiverta na leto zaradi zemeljskega in kozmičnega sevanja, še malo več, natančneje od enega do poldrugega milisiverta na leto, pa zaradi vdihavanja radona.
"Radioaktivnost je naravni pojav in spremlja Zemljo že od njenega nastanka, a ker nimamo čutil za radioaktivnost, se niti ne zavedamo, da smo ji ves čas naravno izpostavljeni," pove fizik Kavčič. " Največja zabloda, največji mit, povezan z jedrsko energijo, je, da radioaktivnost a priori ne prinaša ničesar koristnega. V medicini je radioaktivno sevanje na primer znatno poboljšalo diagnostiko in terapijo, a se zaradi nepoučenosti velikokrat stopnjujejo neupravičeni strahovi."
V letošnjem remontu elektrarne bo zamenjana še ena izmed zadnjih večjih komponent – visokotlačna turbina.
Vse podvojeno ali celo potrojeno
Zaradi zagotavljanja popolne varnosti delovanja so vsi sistemi in procesi podvojeni ali celo potrojeni. Imajo tudi popolni simulator, ki je v vsem enak pravi kontrolni sobi, tudi z odzivi na spreminjanje parametrov – edina izjema je, da simulator ni priključen na živi sistem, a je zato primeren za različne vaje, preizkuse in usposabljanja.
Ves čas imajo lastno gasilsko enoto, ki na srečo resnih intervencij ni imela, zato se še toliko bolj posveča preventivi.
Po teh žicah prihajata dve petini vse proizvedene električne energije v Sloveniji.
Ko bi vsaj …
Jedrska elektrarna Krško je lansko leto ustvarila malo več kot 40 odstotkov vse v Sloveniji ustvarjene električne energije, ki si jo polovična lastnika razdelita enakomerno. Tako nuklearka pokriva okrog 20 odstotkov slovenskih in 15 odstotkov hrvaških potreb po elektriki, razlika je zaradi večjega elektroenergetskega sistema pri sosedih.
Čeprav se v elektrarni ne spuščajo v razprave o maloprodajnih cenah elektrike, ker ne trgujejo z njo, niti najmanj ne dvomijo o tem, da bi nam bilo, kar zadeva oskrbo z električno energijo, že danes z drugim blokom bistveno lažje. Natančnejših ocen ne morejo podati, ker je to odvisno od tega, kdo bi bil lastnik, pa tudi od tega, ali bi tudi tokrat sodelovala Hrvaška ali morda kateri drug partner.
Od leta 2000 v NEK za usposabljanje in trening uporabljajo svoj simulator delovanja elektrarne – kopijo komandne sobe.
Administrativne predpriprave za drugi blok so se že začele
Slovenski solastnik nuklearke v Krškem GEN energija je lani pridobil energetsko dovoljenje za drugi blok. Na ministrstvu za okolje in prostor je bil sprožen postopek za pridobitev državnega prostorskega načrta.
"Umestitev novega jedrskega objekta v zdajšnjo zakonodajo zagotovo ni preprosta," je odgovor sklenil Kavčič. "Energetska kriza je povečala zavest prebivalstva, da električne energije ni v izobilju in ni samoumevna. Zavedajmo se tudi, da digitalizacija nedvomno prinaša prednosti, a tudi zato je poraba električne energije vsak dan večja."
Pred odprtjem natančne kopije komandne sobe so morali strokovnjaki iz Krškega na ustrezna šolanja in usposabljanja odhajati v Ameriko.
Odprta vrata
Med sodelavci jedrske elektrarne Krško je največ univerzitetnih diplomiranih inženirjev strojništva in elektrotehnike, a tudi fizike, kemije, računalništva in varstva pri delu. Svoja vrata imajo odprta ob, seveda, predhodni najavi ter doslednem upoštevanju jasnih in obsežnih varnostnih protokolov, ki v takšnih objektih morajo biti.
Pred pandemijo novega koronavirusa so vsako leto sprejeli okrog 200 skupin s približno pet tisoč obiskovalci. Med pandemijo obiskov elektrarne niso organizirali, zdaj pa so njihova vrata znova odprta. Največ je obiskovalcev, ki želijo izvedeti več o jedrski elektrarni in jedrski energiji, a so med drugih imeli tudi obiske v okviru team buildingov podjetij.
Del nadzornih sistemov nuklearne instrumentacije, požarne zaščite in radioloških monitorjev.
Tik pred začetkom letošnjega remonta pa svoje misli že usmerjajo k začetku obsežnih priprav na naslednji remont. Prihodnje leto ga ne bo, naslednjega pa po svojem rednem koledarju načrtujejo spomladi 2024, vse z namenom, da bi tudi v prihodnosti ostali pomemben ter zanesljiv dobavitelj električne energije v Sloveniji in na Hrvaškem.
6