Petek, 10. 10. 2025, 14.31
3 ure, 35 minut
Za dostopne cene elektrike potrebna kombinacija obnovljivih virov z jedrsko energijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Potrebe po električni energiji se bodo do leta 2050 glede na današnjo rabo po napovedih podvojile.
Če želi Slovenija dolgoročno ohraniti stabilne in dostopne cene elektrike, je nujna gradnja novih jedrskih zmogljivosti v kombinaciji z obnovljivimi viri energije, je pokazala analiza, ki je nastala pod okriljem Kluba slovenskih podjetnikov (SBC). To je namreč edini scenarij, ki hkrati zagotavlja nizke stroške, zanesljivo oskrbo in majhen okoljski odtis.
Potrebe po električni energiji se bodo do leta 2050 glede na današnjo rabo po napovedih podvojile, pri čemer tri četrtine rasti porabe izhajajo iz energetskega prehoda, je na današnjem dogodku SBC v Ljubljani dejal vodja strokovne skupine za izvedbo študije primerjave možnih scenarijev Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete.
"To pomeni, da bo morala prihodnja slovenska energetska politika zagotoviti predvsem dovolj čiste in zanesljive električne energije za nadomestitev fosilnih goriv, saj brez tega ne bo mogoče doseči podnebnih ciljev ter ciljev razvoja Slovenije in blaginje njenih prebivalcev," je poudaril.
Če bi upoštevali prvi scenarij, bi morali večino elektrike uvažati
Strokovna skupina je na podlagi petih meril ovrednotila štiri scenarije. Po prvem Slovenija ne bi izvedla novih večjih naložb v proizvodne vire. To pomeni, da bi Termoelektrarna Šoštanj prenehala delovati do leta 2033, jedrska elektrarna Krško pa do leta 2043. Po tem letu bi morali večino elektrike uvažati. "Tak pristop je na kratek rok sicer stroškovno manj zahteven, dolgoročno pa prinaša visoko uvozno odvisnost, nestabilnost in izjemno tveganje za oskrbo," je dejal Damijan.
Drugi scenarij temelji na povečanju zmogljivosti sončnih in vetrnih elektrarn ob hkratni uporabi plinskih elektrarn za zagotavljanje stabilnosti sistema. Čeprav omogoča večjo vlogo obnovljivih virov, Slovenijo po njegovih besedah pušča precej odvisno od uvoza plina in elektrike, hkrati pa povečuje izpuste ogljikovega dioksida.
Tretji scenarij: samo obnovljivi viri energije
Tretji scenarij predvideva popolno zaprtje vseh jedrskih in fosilnih virov ter popolno odvisnost od obnovljivih virov. "Gre za najbolj ambiciozen, a tudi najbolj problematičen scenarij," je opozoril. Zahteval bi namreč izjemno povečanje sončnih in vetrnih zmogljivosti ter zelo velike sisteme za shranjevanje energije. Tak pristop je tehnično in ekonomsko težko izvedljiv.
Optimalni scenarij predvideva podaljšanje življenjske dobe krške nuklearke do leta 2063, gradnjo njenega drugega bloka, hkrati pa zmerno rast sončnih in vetrnih zmogljivosti ter razvoj hidroelektrarn. "Tako bi Slovenija dolgoročno ohranila stabilnost oskrbe, zmanjšala uvozno odvisnost in dosegla najnižje stroške v primerjavi z drugimi možnostmi," je poudaril.
Izvedbo študije sta podprli tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Kot je danes poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, je dober energetski koncept za resno državo zelo pomemben. Veseli jo, da ima Slovenija zdaj na voljo tako jasno razdelane scenarije, na podlagi katerih bo lahko sprejemala odločitve. "Nujno pa je, da se odločimo kmalu, saj nas druge države prehitevajo po levi in desni," je dejala.
Na počasnost postopkov je opozoril tudi podpredsednik SBC Igor Akrapovič. "To se kaže na številnih področjih družbe in gospodarstva," je dejal. Kot enega pomembnejših izzivov je izpostavil gradnjo drugega bloka nuklearke, a poudaril, da je ta tema tako kompleksna, da o njej ne bi smeli odločati na referendumu.
