Petek, 7. 11. 2025, 14.59
3 tedne
Martin Jezeršek: Smo mednarodno podjetje z misijo ostati v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,41
Martin Jezeršek je pri 25 letih, kot najmlajši od štirih bratov, postal direktor družinskega podjetja s 40-letno tradicijo na področju gostinstva.
"Bistvena razlika med poslovanjem v Sloveniji in tujini je v kupni moči. Čeprav je Koroška ena od avstrijskih dežel z manjšo kupno močjo, je ta še vseeno večja kot v Sloveniji. Zaradi širitve na avstrijski trg smo dobili kar nekaj pomembnih poslov v mednarodnem okolju. Smo mednarodno podjetje, a z misijo ostati v Sloveniji," je jasen Martin Jezeršek, direktor družinskega podjetja Jezeršek. Pred dobrim letom je družina Jezeršek k štirim gostinskim enotam v Sloveniji dodala še eno. Šli so prek meja in v upravljanje prevzeli grad Taggenbrunn na avstrijskem Koroškem.
Z Martinom Jezerškom, direktorjem družinskega podjetja Jezeršek in najmlajšim izmed štirih bratov v družini, smo se na Festivalu podjetništva, ki ga že četrto leto organizira SBC - Klub slovenskih podjetnikov, pogovarjali o prednostih in slabostih dela z družino, Jezerškovi družinski ustavi, širitvi v tujino in zaposlovanju tuje delovne sile.
Ste direktor uspešnega družinskega podjetja z dolgo tradicijo. Kaj je po vašem mnenju največja prednost družinskega podjetja v primerjavi s klasičnim korporativnim modelom?
Pri družinskem poslu so prednosti in slabosti. Glavna razlika med družinskim in klasičnim podjetjem je po mojem mnenju v tem, da so v družinskem podjetju, kjer so odnosi urejeni in kjer komunikacija dobro teče, lahko tudi spori bolj iskreni. Če se začnejo prepiri, se lastniki podjetja o tem pogovorijo in razčistijo stvari. Na podlagi tega sta lahko kultura podjetja in sama dinamika v njem bistveno boljši, podjetje pa lahko hitro napreduje. Če pa v družinskem podjetju medsebojni odnosi niso dobro, je lahko to bistveno slabše kot v nekem klasičnem podjetju.
Družina Jezeršek je ena najbolj prepoznanih gostinskih družin v Sloveniji. Na 4. Festivalu podjetništva sta se bratom Martinu, Luki, Roku in Juretu na odru pridružila tudi mama Sonja in oče Franci Jezeršek.
Spisali ste tudi družinsko ustavo. Za kaj točno gre?
Koncept družinske ustave je v Sloveniji še precej nov, medtem ko je v tujini to že precej uveljavljena praksa. To je dokument, v katerem so določena pravila obnašanja, poslovanja ter odnosov med posameznikom, družino in podjetjem, ki je v družinski lasti. To je lahko bolj kompleksen in formalen dokument, lahko pa je manj kompleksen in manj formalen. Družinsko ustavo imamo že kar nekaj let, dokument smo v tem času že večkrat posodobili. To je eno od orodij oziroma načinov, kako voditi in skrbeti za družinsko podjetje, tudi medgeneracijsko.
Na idejo družinske ustave sem naletel v Švici. Bolj kot končni dokument je pomembna pot, ki jo je treba prehoditi, da do tega prideš. Pri nas je ta pot zelo zanimiva. Nekaj mesecev smo se pogovarjali o delu v podjetju, o prenosu podjetja, o partnerkah, o tem, kako ravnati, ko gredo stvari dobro, in kako, ko gre slabo. V zadnji fazi smo poiskali pravno pomoč in to spisali.
Leta 2024 ste svojo gostinsko dejavnost ponesli prek meja in v upravljanje prevzeli grad Taggenbrunn na avstrijskem Koroškem. Kako se poslovanje na domačem trgu razlikuje od tujine?
Mi imamo dva stebra poslovanja. Prvi je catering, s katerim smo na tujih trgih prisotni že kar nekaj let. V sklopu tega izvajamo velike in manjše dogodke po vsej Evropi, občasno tudi po vsem svetu. Ta del poslovanja je projekten. Naš drugi steber poslovanja pa predstavljajo poslovne enote. V Sloveniji imamo štiri in pa še posestvo Taggenburn na avstrijskem Koroškem, kjer upravljamo gostinsko-turistični del tega posestva, torej upravljamo hotel, gostinsko dejavnost, restavracijo in kavarno ter organizacijo dogodkov.
Bistvena razlika med poslovanjem v Sloveniji in tujini je v kupni moči. Čeprav je Koroška ena od avstrijskih dežel z manjšo kupno močjo, je ta še vseeno večja kot v Sloveniji. S širitvijo v tujino smo vplivali tudi na prvi steber poslovanja, torej na catering. Postali smo mednarodno podjetje in mednarodni organizatorji cateringa nas zaradi te poteze dojemajo na drugačen način. Zaradi širitve na avstrijski trg smo dobili kar nekaj pomembnih poslov v mednarodnem okolju. Smo mednarodno podjetje, delamo po Evropi, a z misijo ostati v Sloveniji.
Družina Jezeršek na gradu Taggenbrunn skrbi za kulinarično ponudbo in štirizvezdnični hotel.
Ali v bližnji prihodnosti načrtujete še kakšen velik projekt, mogoče širitev še kam drugam?
Podjetje želimo razvijati, želimo si, da raste ustvarjena dodana vrednost, in zato smo ves čas na preži za potencialnimi priložnostmi. Nimamo pa nekega konkretnega načrta v smislu, kaj si želimo jutri. Naš pristop je in vedno bo takšen, da skrbimo za kakovost svoje trenutne dejavnosti in trenutnih poslovnih enot. Če je ta storitev vrhunska, potem priložnosti pridejo same do nas. Tako je vedno bilo in mislim, da bo tudi v prihodnosti.
Vrhunskih storitev ne more biti brez zadovoljnih zaposlenih. V Sloveniji že nekaj časa primanjkuje delovne sile. Kako se v svojem podjetju spopadate s tem?
S ponosom lahko rečem, da v podjetju nimamo kadrovske krize. Seveda pa se pojavljajo žarišča, ki jih sproti gasimo in rešujemo. Dejstvo je, da potrebujemo migracije, tako na področju visoko izobražene delovne sile kot na področju manj izobražene delovne sile, kot je v gostinski dejavnosti. Pri nas imamo nekaj sodelavcev s Filipinov, iz Indije in Nepala, a jih nismo zaposlili zato, ker bi jih nujno potrebovali. Za ta korak smo se odločili, da se potencialno pripravimo na prihodnost, da se seznanimo s postopki, spoznamo kulturo teh ljudi in na podlagi tega snujemo potencialno strategijo za prihodnost. Za zdaj po dodatnem uvozu kadrov iz držav tretjega sveta ni potrebe. Z dobrimi delovnimi pogoji, dobro organizacijsko klimo in konkurenčnimi plačami nam za zdaj uspeva večino kadrovskih potreb zapolniti iz domačega bazena.
Martin Jezeršek z bratom Juretom
Kako zapleten je postopek, če želi podjetje zaposliti nekoga, ki prihaja, na primer, s Filipinov?
Postopki pridobivanja kadra iz tujine so izredno zahtevni. Tudi zato smo se pred dvema letoma tega lotili pilotno. Težava je predvsem v tem, da postopki trajajo zelo dolgo časa. V gospodarstvu težko zaposluješ oziroma načrtuješ za tako dolgo vnaprej. Še posebej je to težko v storitveni dejavnosti, v dejavnosti cateringa, ki je projektna dejavnost, kjer lahko hitro pridobiš velik posel in ga moraš v nekaj mesecih izvesti. Zdi se mi pomembno, da teh migracijskih postopkov ne razrahljamo, potrebni sta regulacija in strategija. Država naj premisli, kako in kaj. Ko pa enkrat tuja država in neki poklic dobita zeleno luč, je treba biti pripravljen in hiter.
