Četrtek, 3. 11. 2022, 22.02
1 leto, 5 mesecev
Napovedovali so ji strašanski propad, zdaj pa poka od moči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,63
2
Sončna Kalifornija in življenjski slog Kalifornijcev sta bila desetletja ena od glavnih simbolov ameriške moči in bogastva ter ameriškega načina življenja: Hollywood, Silicijeva dolina, deskanje na valovih Tihega oceana (na fotografiji je ena najbolj znanih kalifornijskih deskark na vodi Lakey Peterson), zadovoljni in nasmejani ljudje na plažah ...
Visoki davki, slabo šolstvo, visoki stanovanjski stroški, predrago zdravstvo, električni mrki in brezdomci. Tako kritiki opisujejo največjo ameriško zvezno državo Kalifornijo. Toda po drugi strani se kalifornijsko gospodarstvo še vedno vzpenja in postaja četrto najmočnejše gospodarstvo na svetu.
Kalifornija, ki ima vzdevek Zlata država (Golden state), je ameriška zvezna država z največ prebivalci. Nekdaj je bila republikanska politična trdnjava (spomnimo se le nekdanjega kalifornijskega guvernerja Ronalda Reagana, ki je pozneje postal predsednik ZDA), od 90. let preteklega stoletja pa ji lahko rečemo demokratska trdnjava.
Republikansko udrihanje po demokratski Kaliforniji
Zato je 40-milijonska Kalifornija postala tarča graj republikanskih politikov ter republikancem naklonjenih medijev in mnenjskih voditeljev. Ti s prstom kažejo zlasti na visoke davke, visoke stanovanjske stroške in visoke stroške za zdravstvo ter ji že nekaj let napovedujejo počasen zaton.
Na udaru kritikov je tudi kalifornijska okoljevarstvena politika, ki naj bi bila kriva za pomanjkanje električne energije in pogoste električne mrke.
Odhodi poslovnežev iz Kalifornije
Kritiki Kalifornije so znake tega postopnega zatona videli tudi v odhodih tehnoloških podjetij in poslovnežev, kot je Elon Musk, iz Kalifornije v Teksas in druge ameriške zvezne države.
V zadnjih letih je Kalifornija, ki je v 90. letih preteklega stoletja postala demokratska trdnjava, pogosto tarča graj republikancev. Politična tema so tako postali tudi dokaj pogosti požari v Kaliforniji. Za demokrate so posledica globalnih podnebnih sprememb, za republikance pa posledica napačne demokratske politike (prenehanje sekanja gozdov, zaradi česar naj bi se požari bolj in hitreje širili ter ogrožali tudi stanovanjske objekte).
Škotsko-ameriški zgodovinar Niall Ferguson je pred dvema letoma, tik pred takratnimi ameriškimi predsedniškimi volitvami, izseljevanje Kalifornijcev v druge ameriške zvezne države, kot so že omenjeni Teksas, pa tudi Montana, Florida, Havaji in Tennessee, poimenoval kot calexit.
S tem je preobrnil izvirni pomen pojma, ki označuje zamisel o odhodu Kalifornije iz ZDA (okrepila se je zlasti leta 2016, ko je predsednik ZDA postal republikanec Donald Trump).
Svetla plat Kalifornije
Bolj svetlo sliko Kalifornije je nedavno narisal ameriški medij Bloomberg. Ta opozarja, da se je kalifornijsko gospodarstvo izkazalo za razmeroma odporno, najprej med pandemijo covid-19 in zdaj v obdobje povišane inflacije.
Kaliforniji gre gospodarsko tako dobro, da je na dobri poti, da po bruto domačem proizvodu (BDP) prehiti 82-milijonsko Nemčijo. Po nekaterih ugibanjih naj bi Kalifornija, katere tri glavne gospodarske panoge so tehnološka strojna oprema, mediji in programska oprema, letos že dohitela največje evropsko gospodarstvo (uradni statistični podatki za letos bodo znani prihodnje leto). Lani je bil nominalni BDP Nemčije 4,2 bilijona ameriških dolarjev, Kalifornije pa 3,4 bilijona ameriških dolarjev.
Kalifornijski naskok na četrto mesto
Če bi bila Kalifornija neodvisna država, bi bila torej vsaj peto najmočnejše gospodarstvo na svetu in na dobri poti, da se zavihti na četrto mesto. Pred njo bi bile v tem primeru samo še preostale ZDA, Kitajska in Japonska. Kalifornija, kjer domujeta Hollywood in Silicijeva dolina, se po lestvici gospodarske moči vzpenja že nekaj let. Leta 2015 je postala gospodarsko močnejša od Brazilije in Francije, dve leti pozneje pa je prehitela Veliko Britanijo.
Kalifornija je najprej postala svetovno znana v času zlate mrzlice sredi 19. stoletja. Zaradi odkritja velikih zalog zlata je tudi dobila vzdevek Zlata država. V 20. stoletju je blesk zlata zamenjal blesk filmske industrije – Hollywooda, ki je dobil vzdevek Tovarna sanj.
Kaliforniji gre dobro tudi glede brezposelnosti. Julija letos je stopnja brezposelnosti padla na 3,9 odstotka, kar je najmanj od leta 1972, ko so začeli zbirati statistične podatke o številu brezposelnih.
Avgusta letos se je nato stopnja brezposelnosti dvignila na 4,1 odstotka. Glede boja proti brezposelnosti je Kalifornija uspešnejša od republikanskega Teksasa, ki velja za glavnega tekmeca demokratske Zlate države.
Gospodarsko močno območje ob Sanfranciškem zalivu
V nasprotju s prevladujočim dojemanjem o disfunkcionalnem gospodarstvu in odseljevanju ljudi z območja ob Sanfranciškem zalivu (Američani temu območju rečejo Bay area) od začetka izbruha pandemije covid-19, podjetja s tega območja predstavljajo 78 odstotkov tržne kapitalizacije vseh kalifornijskih podjetij, ki kotirajo na borzi. Pred petimi leti je bil delež podjetij z območja Sanfranciškega zaliva pri 70 odstotkih.
Če je Kalifornija v 19. stoletju privabljala zlatokope, v 20. stoletju pa tiste, ki so sanjarili o uspehu v filmski industriji, je konec 20. in v začetku 21. stoletja največje talente na svetu s področja računalništva in tehnologije začela privabljati Silicijeva dolina. Ime Silicijeva dolina je območje na jugu Sanfranciškega zaliva dobilo v začetku 70. let preteklega stoletja, in sicer zaradi silicija, ki ga potrebujejo za izdelavo polprevodnikov.
"Obstaja razlog, zakaj ljudje tukaj še naprej poslujejo," je v pogovoru za Bloomberg dejala županja San Francisca London Breed. "To je zaradi talenta." Županja tudi trdi, da se številni prebivalci z območja Sanfranciškega zaliva, ki so odšli v druge zvezne države, že vračajo.
Kaliforniji so propad napovedovali že leta 1994
Optimističen je tudi kalifornijski demokratski guverner Gavin Newsom. Ta glede medijskih zgodb o propadu Kalifornije rad spomni, da je to že nekaj desetletij stara zgodba.
Tako je ameriška revija Time že leta 1994 pisala o tem, da je "niz katastrof pretresel zvezno državo do temeljev in prisilil Kalifornijce, da razmišljajo o svoji usodi in bledečem sijaju kalifornijskih zlatih sanj".
2