Sobota, 26. 12. 2020, 16.35
3 leta, 3 mesece
Je Kalifornija pred propadom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
44
Kalifornija je ameriška zvezna država visokih davkov, ki v zadnjem času doživlja niz divjih požarov (na fotografiji oranžno nebo nad San Franciscom letos septembra, ko so se v gozdovih v bližini velemesta vneli požari). Za demokrate so ti znak podnebnih sprememb, za republikance posledica slabega upravljanja gozdov. Gospodarski motor Kalifornije je Silicijeva dolina, kjer pa visoki življenjski stroški tudi zelo dobro plačanim uslužbencem poberejo večino plače.
Kalifornija je še vedno gospodarsko najmočnejša ameriška zvezna država, a številni ji napovedujejo počasen zaton. Znak tega postopnega zatona naj bi bili tudi odhodi tehnoloških podjetij in poslovnežev, kot je Elon Musk, iz Kalifornije v Teksas in druge ameriške zvezne države.
"Ko sem se leta 2016 preselil na zahodno obalo, sem naivno mislil, da je Kalifornija Massachusetts brez snega in Stanford Harvard s septembrskim vremenom vse leto. Kako sem se motil." To sta povedi iz članka o Kaliforniji, ki ga je septembra letos v spletnem Bloombergu objavil znani ameriško-škotski zgodovinar Niall Ferguson.
Požari in svarila pred Kalifornijko Kamalo Harris
V članku, ki je bil objavljen pred ameriškimi predsedniškimi volitvami in med drugim svari pred izvolitvijo Kalifornijke Kamale Harris za podpredsednico ZDA (in s temu tudi Joeja Bidna za predsednika), Ferguson predstavi zelo črnogledo podobo najbolj obljudene ameriške zvezne države.
Začne s požari, ki so v zadnjem času postali skorajda stalnica v tej 40-milijonski zvezni državi in zelo ogrožajo življenja ljudi (samo letos je moralo v prvih devetih mesecih zaradi požara svoje domove zapustiti sto tisoč Kalifornijcev).
Negativne posledice okoljevarstvene politike v Kaliforniji?
Če z levoliberalne strani ameriškega političnega prostora prihajajo razlage, da požare povzročajo podnebne spremembe, Ferguson bolj pritrjuje tistim, ki pravijo, da so požari posledica slabega upravljanje gozdov. Tako zaradi okoljevarstvene politike ne odstranjujejo gnijočih dreves z izsekavanjem in nadzorovanimi požari. Ti gozdovi potem pogosto nenadzorovano zagorijo.
Škotski zgodovinar Niall Ferguson, ki zadnja leta živi v ZDA, je pred predsedniškimi volitvami svaril Američane, da se lahko z izvolitvijo Kalifornijke Kamale Harris kalifornijski pogubni model razširi na vse ZDA.
Okoljevarstvena politika v Kaliforniji, ki ima na tarči plinske elektrarne, hidroelektrarne, nafto in zemeljski plin, je po Fergusonovem mnenju kriva, da v zvezni državi primanjkuje električne energije, zaradi česar se dogajajo električni mrki.
Visoki davki, slabo šolstvo, draga stanovanja in najemnine …
Razlog, da vse več ljudi zapušča Kalifornijo, zgodovinar vidi tudi v visokih davkih, slabem šolstvu, visokih stroških za zdravstvo in predragih stanovanjskih stroških. Davki v Kaliforniji so zelo progresivni, tako da en odstotek najpremožnejših davkoplačevalcev (to so tisti, ki zaslužijo več kot pol milijona dolarjev) plača polovico davkov iz dohodnine.
Kalifornija tako postaja magnet za nezakonite priseljence in hkrati odvrača bogate, je prepričan Ferguson. Upada tudi življenjska raven. Po uradnih podatkih v Kaliforniji pod pragom revščine živi 11,4 odstotka prebivalcev, kar je približno ameriško povprečje.
Skoraj vsak peti Kalifornijec pod pragom revščine
A če se prištejejo tudi stroški za najemnine, oblačila in druge nujne življenjske potrebščine, naj bi pod pragom revščine živelo kar 17,2 odstotka Kalifornijcev, kar je največ v ZDA.
"Ko sem leta 1981 prvič obiskal San Francisco, je to bilo eno od najbolj ljubkih mest, ki sem jih kadarkoli obiskal. Zdaj so ulice tako umazane – najbolj nevarni so človeški iztrebki in injekcijske igle –, da se mu izognem." Tako današnji San Francisco opisuje Ferguson.
Kalifornija, ki ima vzdevek zlata država (Golden state), je bila dolga desetletja najbolj zaželena destinacija, kamor so ljudje iz drugih delov ZDA, pa tudi iz drugih držav, prihajali v hrepenenju po življenjskem uspehu. A zdaj številni odhajajo.
Calexit v smeri Teksasa
Privlačna destinacija za preselitev je postal Teksas, Kalifornijci pa odhajajo tudi drugam: na primer v Montano, Tennessee ter na Havaje in Florido. Calexit v resnici ni izraz za odcepitev Kalifornije, ampak za eksodus iz Kalifornije, pravi Ferguson.
Iz Kalifornije, zlasti z območja okoli sanfranciškega zaliva (Bay area, kot mu rečejo Američani), kjer leži tudi slavna Silicijeva dolina, tako v zadnjem času odhajajo številna podjetja in uspešni poslovneži.
Novopečeni Teksašan Elon Musk
Slavni Elon Musk je tako pred kratkim dvignil precej prahu, ko je napovedal selitev iz Kalifornije v Teksas (že junija je prodal svojo vilo na Bel Airu). Za zdaj sedeža podjetij Tesla in SpaceX ostajata v Kaliforniji. SpaceX ima sedež v kraju Hawthorne južno od Los Angelesa, Tesla pa v Palu Altu pri San Franciscu.
Elon Musk je eden od bogatih tehnoloških poslovnežev, ki so se v zadnjem času odselili iz Kalifornije. Njegov novi dom je teksaška prestolnica Austin.
Musk je že maja grozil, da bo sedež Tesle prenesel v Teksas ali Nevado, in sicer zaradi strogih kalifornijskih zajezitvenih ukrepov proti širjenju covid-19, zaradi katerih je zastalo delo v njegovih tovarnah. Tega (še) ni storil, je pa julija napovedal, da bo zgradil novo tovarno avtomobilov v predmestju Austina v Teksasu.
Odhod simbolov Silicijeve doline
Če uradni sedež Muskovih podjetij še ostaja v Kaliforniji, pa je decembra letos v Austin svoj sedež iz Redwood Cityja preselil proizvajalec programske opreme Oracle. V Teksas, točneje v Houston, bo svoj sedež preselilo tudi podjetje HP Enterprises iz San Joseja.
To je, simbolno gledano, zelo hud udarec za Silicijevo dolino. Začetek tega motorja kalifornijskega gospodarstva je namreč leto 1938, ko sta Bill Hewlett in David Packard začela delati svoje tehnološke izdelke v garaži v Palu Altu. Podjetje Hewlett-Packard je prvi računalnik naredilo leta 1966.
Nižji davki v Teksasu
Iz Kalifornije pa ne odhajajo samo tehnološka podjetja. Svoj sedež bo iz San Francisca v Westlake (predmestje Fort Wortha) v Teksasu 1. januarja prihodnje leto preselila tudi finančna korporacija Charles Schwab, ki je tretji največji upravljavec premoženja na svetu.
Austinu napovedujejo, da bo postal nova Silicijeva dolina. Mesto je sicer demokratsko usmerjeno, a je prestolnica zvezne države Teksas, v kateri zadnja leta prevladujejo republikanci. Medtem ko imajo v demokratski Kaliforniji zelo visoke davke, republikanski Teksas privablja poslovneže in njihova podjetje z nizkimi davki.
Selitev iz Kalifornije v Teksas je mamljiva tako za lastnike podjetij kot za zaposlene. V Teksasu je davek na dobiček pravnih oseb med najnižjimi v ZDA, v Kaliforniji pa med najvišjimi. Teksas tudi nima nobenih dodatnih davkov na dohodek fizičnih oseb poleg zveznega davka.
Koliko več ti ostane v žepu v Teksasu
Zaposlenim v podjetjih, ki bodo svoj sedež iz Kalifornije preselila v Teksas, bo tako od bruto plače ostalo za deset odstotkov več denarja kot v Kaliforniji. Poleg tega so v Teksasu cene nepremičnin in najemnine precej nižje kot v Kaliforniji (te poberejo veliko denarja tudi zelo dobro plačanim zaposlenim). Kar pomeni, da bo v žepih zaposlenih ostalo še več denarja.
Podjetja in bogati poslovneži se selijo predvsem v mesto Austin, kjer ima del mesta, kjer je grozd tehnoloških podjetij, že vzdevek Silicijevi hribi (Silicon Hills). Kot piše spletna stran CNN, ima v Austinu kar 47 odstotke delovne sile univerzitetno diplomo. Delovna sila je torej dobro izobražena, saj je v mestu in njegovi okolici kar 25 visokošolskih ustanov.
Nova Silicijeva dolina v Teksasu
Ari Rastegar, teksaški nepremičninski mogotec, je za britanski Telegraph navdušeno govoril o novih prebivalcih Austina in prihajajočih podjetjih: "Kalifornija in New York sta odpovedala. Tam je nemogoče ustvarjati posel. To je dolgotrajni trend, ki ga je covid-19 samo še pospešil. /…/ Mi smo nova Silicijeva dolina. Jedro stare Silicijeve doline je bil Oracle, ampak ta je odšel."
Oracle je svoj sedež iz Redwooda (na fotografiji) preselil v Teksas. Poleg Oracla je svoje sedeže iz Silicijeve doline v Teksas preselilo še nekaj drugih podjetij. V Kaliforniji za zdaj še ostajajo sedeži slovitih podjetij, kot so Apple (Cupertino), Google (Menlo Park) in Facebook (Menlo Park).
Tudi zgodovinar Ferguson je črnogled glede gospodarske prihodnosti Kalifornije: "Če bi bila Kalifornija samostojna država, bi bila peto največje gospodarstvo na svetu. Pred Indijo. Toda kako dolgo bo to še res?"
Je kriva prevelika prevlada demokratov?
Glavni razlog za zaton Kalifornije je po Fegusonovem mnenju ta, da je ta zvezna država v zadnjih desetletjih pravzaprav postala enostrankarska država. Leta 1992 so demokrati na volitvah v zvezni državi dobili 46 odstotkov glasov, leta 2016 že 62 odstotkov.
Po letošnjih novembrskih volitvah imajo demokrati v 80-članskem kalifornijskem državnem zboru 60 sedežev, samo enega manj kot pred volitvami. V kalifornijskem senatu imajo demokrati večino že skoraj nepretrgoma od leta 1958 (samo na volitvah v letih 1968 in 1994 niso dobili večine sedežev).
44