Nedelja, 22. 11. 2020, 22.14
3 leta, 5 mesecev
Kako so se ZDA razklale na dvoje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,55
14
V zvezni državi Michigan na predsedniških volitvah ponavadi zmagujejo demokratski kandidati. Toda to je le zaradi velikih modrih mest, kot je Detroit, saj je podeželje globoko rdeče. Na fotografiji vidimo tri do zob oborožene republikancem naklonjene michiganske milice, ki so se letos septembra v michiganski prestolnici Lansing zbrali v podporo pravici do nošenja orožja.
ZDA so še vedno najmočnejša država na svetu, toda so zadnja leta navznoter politično globoko razklane – na konservativno in liberalno Ameriko.
Zdi se, še zlasti po zadnjih predsedniških volitvah, da sta si demokratska in republikanska Amerika oziroma modra in rdeča Amerika vse bolj vsaksebi. Zadnja leta se veliko govori o modrih državah, v katerih imajo prevlado demokrati, in rdečih državah, ki so bolj naklonjene republikancem.
Obale in Osrčje
Prve so povečini obalne zvezne države, ki ležijo ob Tihem ali Atlantskem oceanu, druge so večinoma kopenske zvezne države, ki ležijo med obema obalama, zaradi česar temu konservativnejšemu in bolj religioznemu delu ZDA rečejo tudi Osrčje (Heartland) ali Osrednja Amerika (Middle America).
Za prebivalce obalnih zveznih držav so te zemljepisno osrednje zvezne države znane tudi kot Flyover states, torej odročne zvezne države, ki jih ponavadi ne obiščeš, ampak samo preletiš, ko s potniškim letalom potuješ iz vzhodne na zahodno obalo ali obratno.
Modro otočje sredi rdečega morja
Prav te "flyover" oziroma "preletene" rdeče države so tiste države, kjer ima odhajajoči ameriški predsednik ZDA Donald Trump veliko vnetih podpornikov. A bolj podroben pogled pokaže, da ZDA v bistvu niso razdeljene med modre in rdeče države, ampak so ZDA, tudi politično, razdeljene na urbana središča, ki so večinoma naklonjena demokratom, in malomestna podeželja, kjer imajo prevlado republikanci.
Kalifornija je demokratska zvezna država, ker v urbanih okrajih na zahodu Kalifornije, ki ležijo ob Tihem oceanu, prevladujejo demokrati. Zaledje obalnih mest na vzhodu te zvezne države je veliko bolj republikansko usmerjeno. Eno od središč ameriškega liberalizma je San Francisco. Zadnji republikanski predsedniški kandidat, ki je v tem mestu dobil največ glasov, je bil Dwight Eisenhower daljnega leta 1956.
Ta demokratom naklonjeni urbani del je znan tudi kot urbani arhipelag oziroma modri arhipelag, saj na zemljevidu videti kot nekakšno modro otočje sredi rdečega republikanskega morja.
Kdaj prevlada modra in kdaj rdeča barva
Modre zvezne države so torej ponavadi države, v katerih volivci urbanih središč demografsko prevagajo nad rdečim podeželjem, rdeče države pa države, v katerih republikancem naklonjeno podeželje preglasuje urbana središča.
I am not the first one and I surely won't be the last one to point out that traditional electoral maps are a misleading way to represent the outcome of an election. This is something you can't stress enough: https://t.co/euqDAvTvmU pic.twitter.com/KCEGigmaZu
— Karim Douïeb (@karim_douieb) February 22, 2020
Seattle, Portland, San Francisco, Los Angeles in San Diego so velemesta, zaradi katerih je zahodna obala demokratska, Chicago je zaslužen, da je Illinois modra država, podobno vlogo ima v Michiganu Detroit.
Liberalna in konservativna Amerika
Ameriški modri arhipelag, katerega del so poleg velemest tudi univerzitetna mesta (college towns v izvirniku), je trdnjava liberalizma in demokratske stranke. Od konservativne, republikanske Amerike se razlikuje glede pogleda na splav, istospolnih porok, pravice do nošenja orožja, smrtne kazni …
Trumpovi republikanci imajo veliko podpornikov zlasti v malih mestih na podeželju. Ozemeljsko gledano republikanci tako prevladujejo na veliki večini ameriškega ozemlja. A demografsko gledano je razmerje moči manj ugodno za republikance. Rešuje jih le to, da ZDA predsednika ne izbirajo glede na število dobljenih glasov na ravni celotnih ZDA (popular vote), ampak glede na število zbranih elektorjev po posameznih državah. Po letu 1988 je republikanskemu predsedniškemu kandidatu le enkrat uspelo dobiti največje število glasov na ravni celotnih ZDA – to je bil George Bush mlajši leta 2004.
Del te modre, liberalne Amerike je svetovljanski New York, ki velja za prestolnico Zahoda, Hollywood s svojo filmsko tovarno sanj, Silicijeva dolina s tehnološkimi podjetji, kot so Apple in Google, Seattle z Amazonom in Microsoftom.
Gospodarsko močni modri arhipelag
Ne preseneča torej, da je modri arhipelag tudi gospodarsko najmočnejši del ZDA. Po eni od analiz so okraji, ki so letos volili za demokrata Joe Bidna (teh je nekaj manj kot 500), leta 2018 ustvarili 70 odstotkov ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP).
Nekaj več kot 2400 okrajev, ki so volili Trumpa, pa 29 odstotkov BDP. Je pa potrebno upoštevati, da so letos za Bidna volili tudi številni volivci v tradicionalno republikanskih predmestnih okrajih.
Revni in premožni volivci
Zgornji podatki so na prvi pogled malce v nasprotju s podatki New York Timesa, da je med volivci, ki živijo v gospodinjstvih, katera na leto zaslužijo vsaj 100 tisoč dolarjev, 54 odstotkov volilo za Trumpa, 42 pa za Bidna. Med tistimi, ki živijo v gospodinjstvih z letnimi zaslužki med 50 tisoč in 99.999 dolarji, jih je 57 odstotkov volilo Bidna, 42 odstotkov pa Trumpa.
Joe Biden je letos v primerjavi s Hillary Clinton še povečal število glasov v ameriških mestih z več kot milijon prebivalci. Ko so glavne ameriške televizijske mreže na podlagi podatkov iz volišč razglasile Bidna za novega predsednika ZDA, je v ameriških velemestih izbruhnilo navdušenje, ki je morda primerljivo z navdušenjem, ki izbruhne v kakšni evropski ali južnoameriški državi, ki postane svetovni nogometni prvak.
Med najrevnejšimi volivci, tistimi, ki živijo v gospodinjstvih, ki na leto zaslužijo manj kot 50 tisoč dolarjev, jih je 55 odstotkov volilo za Bidna, 44 odstotkov pa za Trumpa. Je pa treba upoštevati, da so te podatke zbirali na voliščih (verjetno niso upoštevani volivci, ki so volili po pošti) in da za demokrate volijo številni temnopolti, ki spadajo med revnejši del ameriške družbe.
Starokopitni nazadnjaki in snobovska elita?
Modri, demokratski arhipelag, in rdeča, republikanska Amerika, ki je zdaj vse bolj tudi trumpovska Amerika, pogosto drug na drugega gledata s sovraštvom. Za številne liberalce iz urbanih središč in univerzitetnih mest je republikanska "preletena" Amerika zaostala in miselno nazadnjaška.
Na drugi strani iz republikanskega osrčja ZDA pogosto gledajo na demokratski del države kot na snobovske obalne elite (coastal elites), sebe pa imajo za prave Američane. Prav tako imajo številni republikanci z malomestnega podeželja demokratska velemesta za propadajoče "usrane luknje".
Poletje še bolj razplamti politična nasprotja
Zdi se, da se je letos sovraštvo med tema dvema Amerika še bolj razplamtelo. Ne samo zato, ker je to volilno leto, ampak tudi zaradi protestov in izgredov po smrti Georgea Floyda, ki so pretresla številna ameriška mesta.
V modrem arhipelagu se je tako krepilo gibanje BLM in pripadniki radikalne levice so zahtevali prenehanje javnega financiranja policije (defund the police), ustanavljali razna anarhistična avtonomna območja, na primer v Seattlu, in v slogu nekakšne kulturne revolucije zahtevali odstranitev spomenikov nekaterih zgodovinskih osebnosti in korenito predrugačenje pogleda na ameriško zgodovino.
Levičarska radikalizacija urbane Amerike
Za omenjene radikalce Amerika ni bila nikoli velika, ampak je bila vedno država sistemskega rasizma. Okrepile so se tudi zahteve po politični korektnosti, razmahnila se je tako imenovana kultura izbrisa oziroma odpovedi (cancel culture), ki je nekakšna sodobna zmes starogrškega ostrakizma in lova na čarovnice.
Ta radikalizem je začel motiti že nekatere zmernejše liberalce. Še bolj odklonilno do radikalizma, ki je zlasti poleti prihajal iz urbanih središč, se je seveda odzvala konservativna Amerika.
Konservativci za Trumpov ameriški patriotizem
Njihov odgovor je bil tradicionalni ameriški patriotizem in strnjenje vrst okoli predsednika Trumpa. Zato ne preseneča, da je Trump navkljub vsemu letos dobil deset milijonov glasov več kot leta 2016.
Če Bidnovi volivci slavijo, pa so Trumpovi privrženci razočarani in tudi besni. Večina jih je tudi prepričanih, da so Trumpu ukradli zmago, čeprav kakšnih trdnih in prepričljivih dokazov za to ni. Njihova zadnja rešilna bilka je, da bi vladajoči republikanci v posameznih državah, kjer je zmagal Biden, v nasprotju z voljo večine volivcev izbrali elektorje, ki bi glasovali za Trumpa.
Kako sovražen je odnos med obema Amerikama, smo lahko videli na MAGA shodu Trumpovih privržencev v Washingtonu 14. novembra. Prestolnica Washington je demokratsko mesto, v katerem je Biden dobil skoraj 93 odstotkov glasov, Trump pa le 5,5 odstotka.
Spopadi v Washingtonu
Ne preseneča, da je po shodu prišlo do spopadov med Trumpovimi privrženci in njegovimi nasprotniki. Nasilni radikalci z leve strani so se tako fizično spravljali tudi nad mirne Trumpove privržence, celo nad ženske, na drugi strani so se pretepaški Trumpovi privrženci, Ponosni fantje oziroma Proud Boys v izvirniku, znesli nad pripadniki levoradikalne Antife, če je bilo le mogoče.
14