Ponedeljek, 16. 11. 2020, 19.27
4 leta, 1 mesec
Zakaj lahko Trump še vedno zmaga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
44
Donald in Melania Trump sta vse do izbruha pandemije novega koronavirusa imela velike možnosti, da še štiri leta ostaneta v Beli hiši, saj je ameriško gospodarstvo cvetelo. Toda virus, ki je prišel iz Kitajske, je pahnil ameriško gospodarstvo v krizo. Zdaj bosta morala Donald in Melania, razen če se res ne zgodi kaj dramatičnega, 20. januarja prihodnje leto zapustiti Belo hišo.
Donald Trump je izgubil letošnje predsedniške volitve. Zelo malo možnosti je, da se mu bo uspelo s povolilnimi pravnimi sredstvi obdržati v Beli hiši tudi po 20. januarju prihodnje leto. Velika možnost pa je, da še enkrat zmaga v predsedniški tekmi – leta 2024.
Demokrat Joe Biden ni zmagal s takšno prednostjo, kot so mu kazale letošnje javnomnenjske ankete, a kljub temu to ni bila tesna zmaga. Tako kot na primer leta 2000, ko je George Bush mlajši postal predsednik ZDA, ker je na Floridi, ki je odločala, kdo bo novi predsednik, dobil 537 glasov več kot njegov tekmec Al Gore. Bushu je takrat pomagalo zvezno vrhovno sodišče, ki je ustavilo ponovno štetje glasov na Floridi.
Prepričljiva Bidnova zmaga
Biden je dobil 306 elektorskih glasov, Trump pa 232. Biden je tudi dobil več glasov volivcev na ravni vseh ZDA – tako imenovani popular vote. Zanj je glasovalo skoraj 79 milijonov, za Trumpa pa nekaj več kot 73 milijonov volivcev.
A če ponavadi potem, ko ameriški glavni mediji (ti sodelujejo s štabi strokovnjakov, ki spremljajo izide štetij volilnih glasov po posameznih zveznih državah) razglasijo zmagovalca volitev, poraženec prizna poraz in čestita zmagovalcu, tokrat ni tako. Trump za zdaj noče priznati poraza in poskuša s pravnimi sredstvi doseči podaljšanje svojega bivanja v Beli hiši še za nadaljnja štiri leta.
Že leta 2016 je Trump govoril o prirejenih volitvah
Trumpova trma ni presenečenje. Že pred volitvami leta 2016 je najslavnejši slovenski zet razburjal demokratski politični tabor in medije s svarili svojim privržencem, da so lahko predsedniške volitve prirejene oziroma zmanipulirane (rigged elections).
Virus, nemiri po smrti Georgea Floyda, nezadovoljstvo večine Američanov s Trumpovo osebnostjo. So to razlogi, da je ostareli Joe Biden premagal Trumpa? Dejstvo je, da je Bidnu uspelo zmagati v treh tradicionalno demokratskih državah zarjavelega pasu (Michiganu, Wisconsinu in Pensilvaniji), ki so leta 2016 pripadle Trumpu. To nakazuje, da Trump ni upravičil zaupanja volivcev v teh državah, ki ga je dobil leta 2016. Biden je zmagal tudi v dveh tradicionalno republikanskih zveznih državah – Arizoni in Georgii. Tudi tu je leta 2016 slavil Trump. Je Trump Arizono izgubil zaradi norčavih napadov na pokojnega senatorja Johna McCaina? Morda. V Georgii pa se je letos registriralo zelo veliko temnopoltih volivcev, ki so glasovali za Bidna.
Na zadnjem televizijskem soočenju s Hillary Clinton v Las Vegasu je Trump šel še dlje, ko na vprašanje voditelja soočenja, ali bo po volitvah priznal morebiten poraz, ni dal jasnega odgovora, češ, da bo o tem razmišljal, ko bo čas. "Pustil vas bom v napetosti. OK?"
Očitki o nezakonitih priseljencih in mrtvih volivcih
Pred volitvami leta 2016 so v Trumpovem taboru trdili, da bodo na volitvah za Clintonovo volili tudi številni nezakoniti priseljenci in mrtvi ljudje. Kot je takrat za CNN poudaril Trumpov podpornik Rudy Giuliani, v številnih ameriških velemestih, ki jih vodijo demokrati, namenoma puščajo mrtve volivce na volilnih seznamih in nato podkupujejo ljudi, da volijo namesto mrtvih. "Mrtvi ljudje večinoma volijo demokrate," je bil tedaj ironičen Giuliani.
Po volitvah so v Trumpovem taboru trdili, da so prav ti nezakoniti priseljenci in "mrtvi" volivci krivi za to, da je Clintonova na ravni vseh ZDA dobila več glasov kot Trump. A pravih dokazov za to niso predstavili. Podobno je tudi letos, ko trditvam o prirejanju in goljufanju na volitvah, ki naj bi Trumpa stale zmago, ne sledijo prepričljivi dokazi.
Za lase privlečene teorije
V Trumpovem taboru veliko govorijo o množičnem uničevanju glasovnic za Trumpa, o množičnih nepravilnostih pri štetju glasovnic, o mrtvih, ki so glasovali za Bidna, o goljufijah s pomočjo naprav za elektronsko oddajo …
Trumpov zvesti sodelavec Rudy Giuliani je že pred volitvami leta 2016 napovedoval volilne goljufije v korist Clintonove – glasovanje nezakonitih priseljencev in goljufije s pomočjo mrtvih volivcev. Tudi letos so njegovi očitki podobni, a pravih dokazov za kakšno množično prirejanje volitev, ki so Trumpa stale zmago, še ni predstavil.
A vse to se zdi privlečeno za lase, tako kot so bile pred volitvami leta 2016 in po njih privlečene za lase trditve demokratov in njim naklonjenih medijev, da je Trump zmagal s pomočjo Rusije oziroma ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Ruska kibernetska vojna proti Clintonovi?
Tako naj bi bili na primer ruski hekerji v ozadju vdora v strežnik demokratskega nacionalnega odbora. Ukradena e-pisma, ki so postavljala v slabo luč tabor Clintonove, je nato objavil Wikileaks. Govorilo se je tudi o sodelovanju med Trumpovo kampanjo in Rusijo.
Revija Time je celo objavila članek, da ameriške oblasti skrbi, da bi lahko v zadnjih tednih kampanje leta 2016 ruski hekerji mešetarili z volilnimi seznami, obveščanjem o izidih volitev in z mediji, in sicer zato, da bi vrgli senco dvoma o pošteni izvolitvi prihodnjega predsednika ZDA.
Clintonova hitro prizna poraz
Odhajajoči predsednik Barack Obama je po Trumpovi zmagi ponagajal prihodnjemu predsedniku, in sicer tako, da je proti Rusiji zaradi domnevnih hekerskih napadov uvedel dodatne sankcije in izgnal ruske diplomate.
"One-term president" oziroma predsednik za en mandat. Tako Američani – malce posmehljivo – rečejo tistim ameriškim predsednikom, ki jim ne uspe dvakrat zmagati na predsedniških volitvah. Trem zadnjim ameriškim predsednikom – Baracku Obami, Georgeu Bushu mlajšemu in Billu Clintonu – je uspelo dvakrat zmagati, Trumpu, ki se ima za rojenega zmagovalca in rad svoje nasprotnike ožigosa za zgube, pa ne. Bo Trump zato štiri leta na glas kričal (tudi s pomočjo kakšne svoje televizijske oddaje), da so mu zmago z goljufijo ukradli, in bo znova kandidiral tudi leta 2024?
Razlika med Trumpom in Clintonovo pa je, da je demokratka takoj po tem, ko so glavni mediji na podlagi štetja glasov razglasili Trumpovo zmago, priznala poraz in čestitala novoizvoljenemu predsedniku. V trenutku, ko je Clintonova javno priznala poraz, vsi glasovi sicer še niso bili prešteti, a je imel Trump že vsaj 290 elektorskih glasov, 20 več od potrebnih 270.
Ponovno štetje volilnih glasov
Clintonova tudi ni izpodbijala izidov v zveznih državah, kjer so bili izidi zelo tesni, na primer v Michiganu, Wisconsinu in Pensilvaniji, čeprav so jo nekateri, tudi računalniški strokovnjaki, k temu pozivali, češ da so lahko Trumpu zmago prinesli hekerji z napadi na elektronske volilne naprave v teh zveznih državah.
Toda dokazov za to ni bilo, tudi odhajajoča Obamova administracija je zatrdila, da niso zaznali kakšnih kibernetskih napadov v obdobju ameriških volitev. Je pa ponovno štetje v teh treh zveznih državah zahtevala predsedniška kandidatka Zelenih Jill Stein (pozneje se je k temu pridružil tudi volilni štab Clintonove).
Leta 2016 Trump proti vnovičnemu štetju
V Michiganu in Pensilvaniji je bila zahteva Steinove zavrnjena, v Wisconsinu pa ji je uspelo, a tudi vnovično štetje je pokazalo, da je Trump v tej državi zmagovalec. Trump se je na zahteve po vnovičnem štetju odzval z besedami: "Ljudstvo je že povedalo svoje in volitev je konec." Njegov štab in republikanska stranka so se lotili tudi blokiranja zahtev Steinove po vnovičnem štetju.
Letos je, kot vidimo, obratno, saj vnovična štetja ali (delne) razveljavitve volitev zahteva Trumpov tabor. Pri tem Trumpu za zdaj trdno stoji ob strani republikanska stranka. Dejstvo je, da je Trumpu v zadnjih štirih letih uspelo stranko privezati nase.
Trumpovi republikanci
Trump je letos sicer izgubil volitve, a je dobil največ glasov, kar jih je kadarkoli dobil kakšen republikanski predsedniški kandidat (tudi zato, ker število prebivalcev ZDA stalno narašča). Veliko jih je letos in leta 2016 volilo republikance samo zaradi Trumpa. Tudi jedro republikanske volilne baze je navdušeno nad Trumpom.
Poleg tega letošnje volitve še niso končane. Dva sedeža v senatu še nista odločena, in sicer tista v Georgii. O tem, kdo bo osvojil ta sedeža, bodo odločili volivci januarja prihodnje leto. Brez Trumpovih volivcev ju bodo republikanci težko dobili. Če jim ne uspe, bodo demokrati imeli v prihodnjem sklicu 50 senatorjev. Z glasom podpredsednice Kamale Harris bodo v tem primeru demokrati dobili (tesno) večino tudi v senatu.
Trump in volitve leta 2024
Poleg tega je mogoče, da bo Trump, če bodo seveda po predvidevanjih padla v vodo vsa pravna sredstva, s katerimi poskuša Bidnu preprečiti prihod v Belo hišo, kandidiral tudi na predsedniških volitvah leta 2024. Takrat bo star 78 let.
Glede na trenutna razmerja moči v republikanski stranki in Trumpovo priljubljenost med konservativnimi Američani se zdi, da je malo možnosti, da Trumpu čez štiri leta ne bi uspelo dobiti republikanske predsedniške nominacije, če se bo odločil za kandidaturo. Po drugi strani pa – v štirih letih se lahko veliko spremeni.
44