Petek, 13. 11. 2020, 22.21
4 leta, 1 mesec
Kako etnično pisana so evropska velemesta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,54
4
Leta 2009 so Berlinčani, ki imajo tuje korenine, predstavljali 25 odstotkov celotnega mestnega prebivalstva. Od takrat se vsako leto število nenemškega prebivalstva v mestu poveča za odstotno točko.
Bogata zahodna evropska velemesta že skorajda tradicionalno privabljajo ljudi iz drugih držav. Veliko je priseljencev iz vzhodnih, revnejših članic EU, še zlasti pa so opazni priseljenci iz neevropskih držav.
Berlin
V nemški prestolnici je lani živelo okoli 3,8 milijona ljudi. 2,45 milijona Berlinčanov je nemškega rodu, 1,32 milijona pa jih ima tuje korenine (po nemško migrationshintergrund). Berlinčani, ki imajo tuje korenine, po ugotovitvah nemškega statističnega urada predstavljajo 35 odstotkov celotnega mestnega prebivalstva. Leta 2009 so Berlinčani, ki imajo tuje korenine, predstavljali 25 odstotkov celotnega mestnega prebivalstva.
Od 1,32 Berlinčana, ki ima tuje korenine, jih ima 543 tisoč nemško državljanstvo, 777 tisoč pa je tujih državljanov. 417.000 Berlinčanov s tujimi koreninami prihaja iz držav EU. Od teh jih največ prihaja iz Poljske (114 tisoč). Poljaki predstavljajo približno tri odstotke prebivalstva nemške prestolnice.
Še več kot Poljakov je Turkov (sem so všteti tudi turški Kurdi), saj ima turške korenine oziroma korenine v Turčiji okoli 182 tisoč Berlinčanov, kar znaša približno pet odstotkov celotnega mestnega prebivalstva. 154 tisoč Berlinčanov ima korenine v kateri od arabskih držav, 145 tisoč pa jih prihaja iz držav nekdanje Sovjetske zveze.
Največ Berlinčanov, ki imajo tuje korenine, živi v berlinskem okraju Mitte (sl. Center), saj predstavljajo kar 54 odstotkov prebivalstva omenjenega mestnega okraja. Sledi okraj Neukölln s 47 odstotki.
Se pa pri podatkih o številu prebivalcev s tujimi koreninami hitro opazi velika razlika med nekdanjim Zahodnim in Vzhodnim Berlinom. V slednjem, ki je bil nekdaj prestolnica nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije, živi v primerjavi z zahodnim delom mesta precej manj ljudi, ki imajo nenemške korenine.
Dunaju zaradi velikega števila priseljencev iz balkanskih držav rečejo tudi prestolnica Balkana ali največje balkansko mesto.
Dunaj
V zadnjih tednih je bila zaradi terorističnega napada zelo v ospredju zanimanja svetovnih medijev prestolnica naše severne sosede. To mesto je bilo etnično pisano že v času, ko je bilo središče večetnične Habsburške monarhije, podobno je tudi danes.
Po mestnih statističnih podatkih iz leta 2019 je imel Dunaj tega leta približno 1,9 milijona prebivalcev. Avstrijcev je dobrih 1,1 milijona, preostali imajo tuje korenine. Tistih Dunajčanov, ki imajo korenine v kakšni od drugih članic EU, je nekaj več kot 311 tisoč. Iz evropskih držav, ki niso članice EU, prihaja 278 tisoč Dunajčanov, iz azijskih držav 125 tisoč, afriških 30 tisoč in iz obeh Amerik 16 tisoč.
Če pogledamo po posameznih državah, ima največ neavstrijskih Dunajčanov srbske oziroma črnogorske korenine (101 tisoč). Srbe in Črnogorce statistika povzema skupaj, predvidevamo pa lahko, da jih velika večina prihaja iz Srbije. Sledijo Dunajčani, ki imajo turške (76 tisoč), nemške (60 tisoč), poljske (54 tisoč), romunske (40 tisoč), bosanske (40 tisoč), madžarske (30 tisoč), hrvaške (27 tisoč), sirske (25 tisoč), bolgarske (20 tisoč), ruske (19 tisoč) in slovaške korenine (19 tisoč). Slovenci so na tej lestvici precej nizko, saj je lani v avstrijski prestolnici živelo 4.236 Slovencev.
V 19. stoletju so se v London množično priseljevali Irci, konec tega stoletja so v mestu ob Temzi iz Rusije prihajali Judje. Po drugi svetovni vojni so v mesto začeli množično prihajati ljudje iz (nekdanjih) britanskih kolonij, v zadnjih desetletjih pa je bilo mesto magnet za priseljence iz drugih članic EU.
London
V Londonu po najnovejših podatkih živi 9,3 milijona ljudi, a bolj podrobne podatke o etnični sestavi imamo iz leta 2011, ko je bil popis prebivalstva. Takrat je v britanski prestolnici živelo 8,3 milijona ljudi. Od teh jih je bilo 3,3 milijona oziroma 37 odstotkov rojenih zunaj Združenega kraljestva. Od teh 3,3 milijona jih je bila tretjina rojenih v državah EU, dve tretjine pa drugod.
Če pogledamo po posameznih državah, se je največ Londončanov, ki so se rodili v tujini, rodilo v Indiji, in sicer 262 tisoč. Sledijo Poljska (158 tisoč), Irska (130 tisoč), Nigerija (115 tisoč), Pakistan (112 tisoč), Bangladeš (110 tisoč), Jamajka (87 tisoč), Šrilanka (85 tisoč), Francija (67 tisoč), Somalija (65 tisoč), Kenija in ZDA (v obeh po 64 tisoč).
Britanska statistika tudi ugotavlja, koliko prebivalcev je belcev, koliko temnopoltih, koliko je Azijcev in koliko je prebivalcev, ki so mešanega izvora. Leta 2011 so tako beli Britanci predstavljali 44,9 odstotka londonskega prebivalstva, beli Irci 2,1 odstotka in belci, ki so prihajali iz tretjih držav, 12,7 odstotka. Skupaj so torej belci sestavljali 59,8 odstotka londonskega prebivalstva. 18,5 odstotka Londončanov je bilo Azijcev, 13,3 odstotka temnopoltih in pet odstotkov mešanega izvora.
Verska slika Londona iz leta 2011 pa je takšna: 48,4 odstotka kristjanov, 12,4 odstotka muslimanov in pet odstotkov hindujcev.
Tako kot v London so se tudi v Pariz po drugi svetovni množično priseljevali ljudje iz (nekdanjih) kolonij. Leta 2011 je bil vsak peti prebivalec Pariza priseljenec.
Pariz
V Parizu je leta 2017 živelo 2,2 milijona prebivalcev. Celotno pariško urbano območje zajema 10,8 milijona ljudi, celotna regija Ile-de-France, katere središče je Pariz, pa 12,7 milijona ljudi. Na pariškem urbanem območju živi okoli 1,7 milijona muslimanov.
Po podatkih francoskega Nacionalnega inštituta za statistiko in ekonomske študije iz leta 2011 je bilo okoli 20 odstotkov prebivalcev, ki so takrat živeli v Parizu, priseljencev. 41,3 odstotka prebivalcev, ki so bili mlajši od 20 let, je imelo vsaj enega starša, ki je priseljenec.
Med prebivalci, mlajšimi od 18 let, jih je bilo 12,1 odstotka magrebskega izvora (Maroko, Alžirija in Tunizija), 9,9 odstotka jih je izviralo iz podsaharske Afrike, štirje odstotki pa so bili južnoevropskega izvora. V celotni regiji Ile-de-France je leta 2011 živelo okoli štiri milijone ljudi (35 odstotkov vseh prebivalcev), ki so bili priseljenci ali so imeli vsaj enega starša, ki je bil priseljenec.
Bruselj ima močno muslimansko skupnost. Veliko je zlasti Maročanov in Turkov. Kot evropska prestolnica pa je seveda tudi dom številnim evrokratom.
Bruselj
Leta 2019 je v prestolnici EU živelo 1,2 milijona prebivalcev. Od tega jih je imelo 789 tisoč belgijsko državljanstvo. 277 tisoč Bruseljčanov je imelo državljanstvo katere od članic EU, največ francosko (64 tisoč) in romunsko (42 tisoč). 19 tisoč jih imelo državljanstvo katere od evropskih držav, ki niso članice EU, 68 tisoč katere od afriških in 44 tisoč katere od azijskih držav.
Po statističnih podatkih iz leta 2008 je bilo tedaj skoraj 70 odstotkov bruseljskega prebivalstva tujega, to je nebelgijskega izvora. Velika večina teh je dobila belgijsko državljanstvo po letu 1991, ko je bila pot do naturalizacije zakonsko olajšana. Okoli 32 odstotkov nebelgijskih prebivalcev mesta je bilo tedaj Evropejcev (večinoma Francozi, Romuni, Italijani, Španci, Poljaki in Portugalci), 36 odstotkov prebivalstva pa je bilo neevropskega izvora (večinoma Maročani, Turki in priseljenci iz podsaharske Afrike).
Leta 2014 je v Bruslju živelo 40 odstotkov katolikov, 30 odstotkov ateistov in 23 odstotkov muslimanov.
V švedsko prestolnico so se v zadnjih desetletjih priselili številni ljudje z drugih celin. V mestu med drugim živi tudi večtisočglava somalijska skupnost.
Stockholm
Novembra lani je v švedski prestolnici živelo 1,5 milijona prebivalcev, skupaj s predmestji pa 1,6 milijona. V mestu, ki leži na 14 otokih, je bilo po podatkih spletne strani Population Stat 15 odstotkov prebivalcev rojenih v tujini. Skupaj ima tuje korenine okoli 27 odstotkov stockholmskega prebivalstva. Največ je Fincev (18 tisoč), Iračanov (16.400) in Irancev (11.600). Veliko je tudi Poljakov, Sircev, Somalcev in prebivalcev, ki imajo korenine v kateri od držav nekdanje Jugoslavije.
4