Torek, 10. 11. 2020, 22.10
3 leta, 5 mesecev
Evropska država, ki jo sosede stiskajo v kot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,65
22
Severna Makedonija utegne postati edina evropska država, ki ji vstop v EU utegne ogroziti vprašanje, ki je v svojem bistvu tema jezikoslovne znanosti, in ne politike. To vprašanje je, ali je makedonščina samostojni jezik ali le narečje bolgarskega jezika.
Makedoncem so pot v Evropo dolga leta preprečevali južni sosedje Grki. Zdaj pa balkanski državi, ki se od leta 2019 uradno imenuje Severna Makedonija, ponižujoče pogoje postavlja vzhodna soseda Bolgarija.
Makedonija je od vseh republik nekdanje Jugoslavije razpad te zvezne države doživela brez prelite kaplje krvi. V Sloveniji smo morali ubraniti svojo samostojnost pred agresijo JLA, še bolj krvavo je bilo na Hrvaškem, najhujše pa v Bosni in Hercegovini.
Težave z Albanci in Grki
A težave za Makedonijo, katere uradno ime je od februarja 2019 Severna Makedonija, so se začele šele po razpadu Jugoslavije. Najbolj tleče notranjepolitično vprašanje je bilo albansko vprašanje. Leta 2001 je celo prišle do vstaje makedonskih Albancev, ki se je končala z Ohridskim sporazumom.
Na zunanjepolitičnem področju je bila največja ovira grško nasprotovanje imenu Makedonija. Južni sosedje so namreč imenu Makedonija nasprotovali, ker so ga šteli kot zgodovinsko neupravičeno (zaradi grške antične Makedonije) in kot znamenje iredentizma svoje severne sosede. Ime Makedonija nosi tudi ena od grških pokrajin, v kateri živi tudi desetletja zatirano slovansko govoreče prebivalstvo.
Grška blokada
Grki so Makedonijo, ki se je osamosvojila po razpadu Jugoslavije, označevali kot Republiko Skopje. Na mednarodnem področju se je za potrebe vstopa Makedonije v mednarodne organizacije (Združeni narodi, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad …) kot začasno kompromisno ime uporabljala oznaka Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (ang. Former yugoslav republic of Macedonia).
Makedonski premier Zoran Zaev in njegov grški kolega Aleksis Cipras sta leta 2018 dosegla kompromisni dogovor o imenu Makedonije. Junija tega leta sta nato njuna zunanja ministra ob njuni prisotnosti ob Prespanskem jezeru podpisala sporazum, da se Makedonija preimenuje v Severno Makedonijo, Grčija pa potem preneha ovirati njen vstop v Nato in EU. Kompromisni dogovor je imel nasprotnike v obeh državah. Za številne Grke je nesprejemljiva kakršna koli omemba Makedonije v imenu severne sosede, za številne Makedonce pa je sporazum ponižujoč. V okviru sporazuma se je Makedonija tudi zavezala, da bo med drugim spremenila napis na kipu Aleksandra Velikega v Skopju, in sicer v smislu, da kip simbolizira čas antične Grčije.
Grško-makedonski spor zaradi imena pa je zaradi grške blokade zaviral makedonsko vključevanje v EU in Nato. Šele leta 2018 je po 27 letih prišlo do kompromisa med obema balkanskima državama, ko sta Grčija in Makedonija sklenila Prespanski sporazum.
Makedonija postane Severna Makedonija
Makedonija se je zavezala, da se bo preimenovala v Severno Makedonijo, Grčija pa je umaknila svojo blokado. Severna Makedonija je tako marca letos postala polnopravna članica Nata, a pri njenem vključevanju v EU se spet zapleta.
Bolgarska prepreka na poti v EU
Razlog tokrat ni njena južna soseda, ampak vzhodna – Bolgarija. Ta država je 15. februarja 1992 prva priznala Makedonijo, toda hkrati zanikala, da obstajata makedonski narod in makedonski jezik.
Vprašanje makedonskega in bolgarskega jezika je tudi vprašanje prestiža, in sicer, kateremu jeziku pripisati staro cerkveno slovanščino, ki je prvi slovanski knjižni jezik in ima pomembno vlogo v zgodovini slovanskih pravoslavnih narodov. Za Bolgare je stara cerkvena slovanščina le stara bolgarščina, Makedonci pa seveda trdijo, da je narečje solunskih Slovanov, na podlagi katerega sta po prepričanju večine jezikoslovcev brata Ciril in Metod v 9. stoletju oblikovala knjižni jezik, del zgodovine makedonskega jezika. Glede makedonske cerkvene zgodovine je treba še poudariti, da ima makedonska pravoslavna cerkev podobne težave kot makedonska država. Makedonska pravoslavna cerkev je leta 1967 razglasila svojo samostojnost, ki pa jo ne priznava nobena druga pravoslavna cerkev. Na fotografiji: Skopski metropolit in ohridski in makedonski patriarh Štefan.
Že nekaj desetletij, odkar se je po drugi svetovni vojni znotraj Jugoslavije oblikovala makedonska republika, Bolgarija zastopa stališče, da sta makedonski narod in makedonski jezik izmišljotina nekdanjega komunističnega voditelja Josipa Broza-Tita, s katero je hotel škodovati Bolgarom. Torej, da so Makedonci umeten narod in jih pred letom 1945 ni bilo.
Bolgari: Makedonci naj priznajo bolgarske korenine
In temu stališču se Bolgarija noče odpovedati, še več, zdaj Bolgarija vključevanje Severne Makedonije v EU pogojuje s tem, da Severna Makedonija prizna bolgarske korenine svojega naroda in jezika. To stališče je pred dnevi za Reuters ponovila bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharijeva.
Zaharijeva je dejala, da ne oporekajo imenu makedonski jezik ali pravici sosednje države do samoodločbe. "Mi smo pripravljeni ponovno potrditi sedanjo realnost, vendar morajo priznati zgodovinsko resnico," je Severni Makedoniji sporočila bolgarska zunanja ministrica.
Vprašanje obstoja makedonske manjšine
Bolgari od Severne Makedonije tudi zahtevajo, da prenehajo s trditvami, da na jugozahodu Bolgarije (v tako imenovani Pirinski Makedoniji) živi makedonska manjšina. Na drugi strani Bolgari od svoje zahodne sosede zahtevajo, da ne sme diskriminirati severnomakedonskih državljanov, ki se imajo za Bolgare.
Bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharijeva je pred dnevi v pogovoru za Reuters ponovno zagrozila Severni Makedoniji z oviranjem vstopa v EU, če ta ne bo priznala, da imata makedonski jezik in makedonski narod bolgarske korenine. Bolgari prav tako še vedno zanikajo, da na severozahodu Bolgarije živi makedonska manjšina. Severna Makedonija in Bolgarija imata tudi različen pogled na obdobje druge svetovne vojne, ko je Bolgarija zasedla ozemlje današnje Severne Makedonije. Za Bolgare je to osvoboditev zatiranih bolgarskih bratov, za Makedonce pa bolgarska fašistična okupacija.
Severna Makedonija seveda ne želi popustiti bolgarskim zahtevam. Pogovori o tem vprašanju tečejo že vrsto let, a Makedonci in Bolgari za zdaj ostajajo vsak na svojem bregu. Tako je lani decembra Makedonska akademija znanosti in umetnosti sprejela listino o makedonskem jeziku, v kateri je poudarila znanstvena dejstva o obstoju makedonskega jezika.
Ta listina je razjezila Bolgarsko akademijo znanosti in umetnosti, ki je v svoji izjavi znova zatrdila, da je makedonski jezik le narečje bolgarskega jezika oziroma, da je makedonščina le regionalna pisna oblika bolgarskega jezika in da je stališče Skopja nesprejemljivo in škodi odnosom med državama.
Bolgarščina in makedonščina
Glede vprašanje makedonskega jezika je stališče bolgarskih jezikoslovcev znano že desetletja. Zanje je makedonski jezik samo bolgarsko narečje. Slišijo se tudi stališča, da je makedonski knjižni jezik le bolgarščina, v katero so na silo vrnili številne srbske besede. Poleg makedonščine nekateri bolgarski jezikoslovci bolgarščini prištevajo tudi torlaško narečje, ki ga govorijo Srbi v jugovzhodni Srbiji.
Stališče makedonskih jezikoslovcev je seveda, da sta makedonščina in bolgarščina dva različna jezika. Med tujimi jezikoslovci oziroma jezikoslovci iz tretjih držav so mnenja različna. Ameriški jezikoslovec Horace Lunt, ki je že v 50. letih prejšnjega stoletja izdal angleško slovnico makedonskega jezika, je zagovarjal obstoj makedonskega jezika. Podobno kot Lunt trdi tudi njegov rojak Victor Friedman, ki pravi, da je zanikanje makedonskega jezika podobno temu, da bi zanikali obstoj nizozemskega jezika in trdili, da Nizozemci govorijo nemško.
Zanikovalci makedonščine
Na drugi strani je na primer avstrijski jezikoslovec Otto Kronsteiner, ki zanika obstoj makedonskega jezika in tudi makedonskega naroda (zanj so Makedonci Bolgari) ter trdi, da so makedonski jezikoslovci (v prvi vrsti Blaže Koneski) makedonski knjižni jezik, ki je umetno nastal leta 1944, namerno oddaljili od bolgarskega knjižnega jezika, da bi tako makedonščino približali srbščini. Leta 1988 je tako Avstrijec zapisal, da je makedonščina bolgarščina, ki je napisana na srbskem pisalnem stroju.
Za odpravo grške blokade je severnomakedonski premier Zaev že moral skleniti kompromis z Grki, zdaj ga verjetno čakajo še pogajanja z bolgarskim premierjem Bojkom Borisovim.
Dejstvo je, da sta tako makedonščina kot bolgarščina del vzhodne južne slovanščine in del tako imenovanega narečnega kontinuuma, kar pomeni, da na primer Makedonci na vzhodu Severne Makedonije govorijo narečje, ki je zelo blizu narečju, ki ga govorijo Bolgari na zahodu Bolgarije.
Razlike med bolgarskim in makedonskim knjižnim jezikom
A sta si hkrati bolgarski in makedonski knjižni jezik bolj vsaksebi. Osnova bolgarskega knjižnega jezika so namreč bolgarska narečja, ki se govorijo na severovzhodu Bolgarija, osnova makedonskega knjižnega jezika pa so narečja, ki se govorijo na zahodu države, zlasti v Bitoli in Prilepu.
Makedonci so za temelj svojega knjižnega jezika namenoma izbrali narečja, ki so najbolj oddaljena od srbskega in bolgarskega govornega področja. Prvi je to zamisel že leta 1903 zagovarjal makedonski jezikoslovec Krste Petkov Misirkov. Podobno so Slovaki v 19. stoletju za temelj svojega knjižnega jezika izbrali osrednja slovaška narečja, da bi slovaški knjižni jezik čim bolj ločili od češkega, pa tudi od poljskega knjižnega jezika.
22