Ponedeljek, 5. 10. 2020, 4.00
3 leta, 6 mesecev
Zakaj prestrašena Kim Kardashian svoje oboževalce roti za pomoč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,91
9
Ameriška superzvezdnica Kim Kardashian, ki je del večmilijonske armenske diaspore, zadnje dneve trepeta za usodo svojih rojakov v Armeniji in Gorskem Karabahu. Ti se spopadajo z azerbajdžansko vojsko, ki ji pomaga Turčija.
Spopadi med Armenci in Azerbajdžanci za Gorski Karabah vznemirjajo tudi številne Armence po svetu. Med njimi je tudi ameriška superzvezdnica armenskih korenin Kim Kardashian.
"Armenija je žrtev neizzvanih azerbajdžanskih napadov in predvidljivih dezinformacij, ki jih spremljajo (…). Prosim, delite novice, da so Armenci v Artsakhu (armensko ime za Gorski Karabah, op. p.) napadeni. Molimo za pogumne može in ženske, ki tvegajo svoja življenja v obrambi Artsakha ..."
Kim Kardashian v pomoč rojakom v Armeniji
Tako se je na napad Azerbajdžana na armensko enklavo Gorski Karabah na Twitterju odzvala superzvezdnica Kim Kardashian. Svojih 67 milijonov sledilcev je tudi pozvala, naj se obrnejo na ameriške kongresnike in senatorje ter od njih zahtevajo, da odtegnejo vojaško pomoč Azerbajdžanu.
Spopadi za Gorski Karabah imajo že dolgo brado. Dežela, ki ji Rusi rečejo Nagorni Karabah (ozemlje povprečno leži na 1.100 metrov nadmorske višine), je bila v času Sovjetske zveze kot avtonomna pokrajina del Azerbajdžanske republike. V avtonomni pokrajini so ob večinskih Armencih, ki so kristjani, živeli tudi manjšinski muslimanski Azerbajdžanci.
Armenska dežela Gorski Karabah
Armenci v Gorskem Karabahu so si želeli biti del Armenije, a Moskva tega zaradi različnih razlogov ni dovolila. Tako je Gorski Karabah ostal nekakšna armenske enklava znotraj Azerbajdžana. Vse se je spremenilo s koncem Sovjetske zveze.
Armenija in Azerbajdžan sta na bojni nogi že od leta 1991, ko je izbruhnila vojna za Gorski Karabah. Uspešnejši so bili Armenci, ki so ubranili enklavo Gorski Karabah in jo ozemeljsko povezali z Armenijo. Konec letošnjega septembra so spet izbruhnili hudi spopadi. Azerbajdžancem, ki skušajo zasesti Gorski Karabah, pomaga tudi turška vojska z droni in drugim orožjem. V spopadih naj bi sodelovala tudi turška vojaška letala.
Še v času obstoja Sovjetske zveze, februarja 1988, se je Gorski Karabah odločil za priključitev Armeniji. Azerbajdžanci seveda v odcepitev Gorskega Karabaha niso privolili. V Azerbajdžanu so izbruhnili protesti. Besni Azerbajdžanci so se v mestu Sumgait, ki leži ob Kaspijskem morju, celo spravili na tamkaj živeče Armence. Po armenskih virih naj bi bilo mrtvih več sto Armencev.
Vojna med Armenci in Azerbajdžanci
Odkrita vojna med Armenci in Azerbajdžanci je izbruhnila leta 1991, ko je razpadla Sovjetska zveza. V vojni so bili uspešnejši Armenci, ki so obranili Gorski Karabah in ga povezali z Armenijo, in sicer tako, da so zasedli del azerbajdžanskega ozemlja, ki leži med Gorskim Karabahom in Armenijo. Armenci so tako nadzorovali okoli 13,6 odstotka azerbajdžanskega ozemlja.
Prva armensko-azerbajdžanska vojna se je končala leta 1994 in je zahtevala najmanj 20 tisoč žrtev na obeh straneh. Posledica vojne je bil tudi obojestranski izgon prebivalstva. Armenci so tako z ozemlja, ki so ga nadzorovali, pregnali okoli pol milijona Azerbajdžancev, iz Azerbajdžana pa je bilo izgnanih okoli 400 tisoč Armencev. Obe strani sta v času vojne obtoževali druga drugo vojnih zločinov.
Nenehni spopadi na razmejitveni črti
Armenci v Gorskem Karabahu so deželo, v kateri so številne starodavne armenske krščanske cerkve in ki slovi kot dežela bojevnikov, potem preimenovali v Artsakh (v slovenščini se izgovarja kot Arcah). Prestolnica dežele, ki šteje nekaj manj od 150 tisoč prebivalcev, je Stepanakert.
Armenci so starodaven narod, ki je svojo prvo državo ustanovil že pred več kot 2.200 leti. Leta 301 je postala Armenija prva država, ki je sprejela krščanstvo kot svojo državno vero. Veliko Armencev je tudi odšlo v svet, armenska diaspora naj bi imela že več kot 1700-letno zgodovino. Veliko Armencev živi tudi v Rusiji, ki je nekakšen varuh Armenije in od katere Armenci tudi zdaj pričakujejo pomoč. Zanimivo je, da ima armenske korenine po očetu tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pripadniki armenske diaspore so nasploh uspešni v politiki: armenski komunist Anastas Mikojan je bil tako vodja prezidija Sovjetske zveze, Edouard Balladur je bil francoski premier, libanonski Armenec Emil Lahoud pa je bil med letoma 1998 in 2007 predsednik Libanona.
Konec vojne leta 1994 seveda ni pomenil trajnega miru, ampak le začasno premirje med sprtima stranema, ki je bilo sklenjeno pod ruskim pokroviteljstvom. Na razmejitveni črti pogosto izbruhnejo manjši spopadi, največji pred letošnjimi so izbruhnili leta 2016.
Erdoganove grožnje Armeniji
V letošnje spopade se je vključila tudi Turčija, ki turško govoreči Azerbajdžan podpira v orožju in s svetovalci, v državo pa pošilja tudi vojaške plačance. Turčija ima v Azerbajdžanu tudi vojaško oporišče in vojaško letališče.
Islamistični turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki vodi agresivno neotomansko zunanjo politiko, je Armeniji celo zažugal, da je največja grožnja regionalnemu miru. To ga lahko pripelje v odprti spor z Rusijo, ki ima v Armeniji svoje vojaško oporišče in šteje Zakavkazje, ki je nekdaj bilo del Sovjetske zveze, za svoje vplivno območje.
Nekakšna moška različica Kim Kardashian je ameriški multimilijonar, ženskar in poklicni igralec pokra Dan Bilzerian, ki ga imenujejo tudi kralj Instagrama. Kot pove že njegov priimek, je tudi on armenskega rodu. V ZDA po uradnih podatkih živi nekaj več kot pol milijona Armencev, po nekaterih ocenah pa naj bi imelo armenske korenine do 1,5 milijona Američanov. Najmočnejša je armenska diaspora v Rusiji, ki šteje uradno 1,2 milijona pripadnikov, po nekaterih ocenah pa tudi do 2,5 milijona. V Franciji živi po ocenah od 300 do 600 tisoč ljudi, ki imajo armenske korenine.
Spomini na turški genocid nad Armenci
Turške grožnje majhni Armeniji, ki šteje tri milijone prebivalce, so med Armenci vzbudili strah tudi zaradi zgodovinskega spomina. Znano je, da so Turki med letoma 1915 in 1923 s pomočjo Kurdov, Čečenov in Čerkezov pobili do 1,5 milijona Armencev, ki so živeli v Vzhodni Armeniji. Ta je bila del Otomanskega cesarstva. Današnja Armenija je bila Zahodna Armenija in je bila del carske Rusije.
Znani pripadniki armenske diaspore po svetu:
V Vzhodni Armeniji, ki je obsegala velike dele današnje vzhodne Turčije, so Turki in njihovi muslimanski zavezniki dobesedno iztrebili Armence in si prilastili njihovo premoženje. Muslimani so v Vzhodni Armeniji tudi uničili vse armenske cerkve in samostane, tako da bi izbrisali vse, kar bi nakazovalo, da so tam že več kot 1500 let živeli krščanski Armenci.
Več o turškem genocidu nad Armenci:
Preživeli Armenci so se razkropili po svetu, zlasti v ZDA in Francijo. Tako naj bi zdaj po svetu živelo več kot sedem milijonov ljudi armenskega rodu, v zdajšnji Armeniji in v Gorskem Karabahu pa nekaj več kot tri milijone.
Kardashianke, Cher in Agassi
Potomci Armencev, ki so se priselili v ZDA, so tudi člani razvpite družine Kardashian, katere najbolj znana predstavnica je zgoraj omenjena Kim Kardashian. Armenskega rodu so tudi nekateri drugi znani Američani. Armenska kri tako teče po žilah ameriške pevke in igralke Cher, katere pravo ime je Cherilyn Sarkisian.
Pred Kardashiankami je bila najbolj znana zvezdnica armenskega rodu ameriška pevka in igralka Cher. Armenskega rodu sta tudi ameriški igralec in pisatelj Eric Bogosian ter kanadski režiser Atom Egoyan, ki je leta 2002 režiral film Ararat o turškem genocidu nad Armenci. Armenci so tudi nadarjeni glasbeniki. Armenskega rodu je bil tako skladatelj Aram Hačaturjan. Armenske korenine je imel tudi poljski skladatelj Krzysztof Penderecki. Armenka je bila njegova babica, ki je pripadala armenski diaspori, ki se je na Poljsko priselila že v 14. stoletju.
Armence sicer zlahka prepoznamo po njihovih značilnih priimkih, ki se večinoma končajo na -ian, -yan ali -jan. Nekdanji ameriški teniški zvezdnik Andre Agassi sicer nima takšnega priimka, a to menda zato, ker je eden od njegovih prednikov v času Otomanskega cesarstva izvirni priimek Aghossian spremenil v Agassi, da bi se izognil šikaniranju zaradi armenskega rodu.
Tehnološki podjetniki in Dr. Smrt
Po očetovi strani je armenskega rodu soustanovitelj Reddita Alexis Ohanian, ki je tudi mož znane ameriške teniške igralke Serene Williams. Ustanovitelj Appla Steve Jobs sicer ni bil armenskega rodu, je bila pa armenskega rodu Clara Jobs, ki ga je skupaj s svojim možem Paulom posvojila. Njen dekliški priimek je bil Hagopian.
Armenskega rodu je bil tudi Jack Kevorkian, veliki zagovornik evtanazije, ki je zaradi tega dobil vzdevek Dr. Death oziroma Dr. Smrt po slovensko. Eden od najbolj znanih Američanov armenskega rodu je bil tudi milijarder, poslovnež in vlagatelj Kirk Kerkorian, ki je bil med drugim dolga leta lastnik hollywoodskega filmskega studia Metro-Goldwyn-Mayer (MGM) in tudi graditelj številnih hotelov v igralniški meki Las Vegas.
Armenec, ki je postal francoski Frank Sinatra
Veliko Armencev se je po prvi svetovni vojni priselilo v Francijo. Potomec teh priseljencev je bil tudi francoski pevec in igralec Charles Aznavour, ki se je rodil v Parizu kot Shahnour Vaghinag Aznavourian. Znan je bil tudi po vzdevku francoski Frank Sinatra.
Ustanovitelj in spletni podjetnik Alexis Ohanian je po očetovi strani armenskega, po materini pa nemškega rodu. Njegovi armenski predniki so bili begunci, ki so se v ZDA priselili po turškem genocidu nad Armenci. Podobno so bili begunci v ZDA tudi starši Clare Hagopian. Ta se je poročila s Paulom Jobsom in skupaj z njim posvojila fantka, ki je postal Steve Jobs.
Armenskega rodu po materini strani je tudi znani francoski voznik formule ena Alain Prost. Dekliški priimek njegove matere Marie-Rose je bil Karatchian. Med letoma 1993 in 1995 je bil francoski premier konservativec Edouard Balladur, ki se je rodil v armenski družini v Izmiru v Turčiji in se s starši priselil v Marseille.
Armenci v Rusiji
Močna armenska diaspora živi tudi v Rusiji. Armenskega rodu je bil tako sovjetski letalski konstruktor Artem Mikojan, oče slovitih letal MiG. Njegov brat Anastas je bil vpliven armenski komunist in nekaj let celo predsednik Sovjetske zveze (vodja prezidija).
Armenskega rodu po očetovi strani je tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je tesen sodelavec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Velik kritik Putina pa je znani ruski šahovski velemojster Gari Kasparov, čigar mati je Armenka, oče pa Jud.
9