SiolNET. Novice Svet
5,81

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kje se je zalomilo Donaldu Trumpu

5,81

termometer

Donald Trump
Donald Trump je pri okoli 98 odstotkih preštetih glasov dobil približno 73,5 milijona glasov oziroma nekaj več kot deset milijonov glasov več v primerjavi z volitvami leta 2016. Povečal je število svojih volivcev med belimi volivci delavskega sloja ter tudi med latinskoameriškimi in temnopoltimi volivci. Foto: Reuters

Donald Trump je v primerjavi s predsedniškimi volitvami leta 2016 letos dobil kar 10 milijonov glasov več. A to mu ni pomagalo, saj je Joe Biden dobil skoraj šest milijonov glasov več od njega. Tehtnico so na Bidnovo stran prevesili beli volivci srednjega sloja.

Donald Trump je premeten in značilno ameriško pragmatičen. Leta 2011 je tako pograbil nekaj let staro teorijo zarote o tem, da tedanji ameriški predsednik Barack Obama ni bil rojen v ZDA, zato sploh ne bi smel kandidirati za predsednika ZDA.

Napad na Obamo in zid na meji z Mehiko

Trump je postal v javnosti najbolj znan zagovornik te teorije, kar mu je prineslo veliko sovražnikov na liberalni levici, a tudi veliko podpornikov med trdim jedrom republikanske baze, ki se ni mogla sprijazniti z Obamo v Beli hiši. To je bil Trumpov temeljni kamen za njegov poznejši politični vzpon.

Demokrat Joe Biden je na volitvah po zdaj preštetih glasovih dobil več kot 79 milijonov glasov oziroma okoli 13,5 milijona glasov več kot Hillary Clinton leta 2016. Kot piše New York Times, je v primerjavi z letom 2016 letošnji demokratski predsedniški kandidat dodatne volivce dobil iz velikih mestnih in predmestnih okrajev ter iz velemest na jugu in zahodu ZDA. V republikanskem Fort Worthu v Teksasu je na primer Biden dobil 121 tisoč glasov več kot Clintonova leta 2016. Na drugi strani je tukaj Trump dobil le 62 tisoč glasov več kot leta 2016. Okraji z veliko volivci delavskega sloja (white voters without college degrees oziroma beli volivci brez univerzitetne izobrazbe) so letos še bolj glasovali za Trumpa, okraji z volivci srednjega sloja (educated white voters oziroma /univerzitetno/ izobraženi beli volivci) pa so se nagnili k Bidnu. Demokrat Joe Biden je na volitvah po zdaj preštetih glasovih dobil več kot 79 milijonov glasov oziroma okoli 13,5 milijona glasov več kot Hillary Clinton leta 2016. Kot piše New York Times, je v primerjavi z letom 2016 letošnji demokratski predsedniški kandidat dodatne volivce dobil iz velikih mestnih in predmestnih okrajev ter iz velemest na jugu in zahodu ZDA. V republikanskem Fort Worthu v Teksasu je na primer Biden dobil 121 tisoč glasov več kot Clintonova leta 2016. Na drugi strani je tukaj Trump dobil le 62 tisoč glasov več kot leta 2016. Okraji z veliko volivci delavskega sloja (white voters without college degrees oziroma beli volivci brez univerzitetne izobrazbe) so letos še bolj glasovali za Trumpa, okraji z volivci srednjega sloja (educated white voters oziroma /univerzitetno/ izobraženi beli volivci) pa so se nagnili k Bidnu. Foto: Reuters

Ko je Trump junija 2015 javno napovedal svojo kandidaturo za predsednika ZDA, je Američanom obljubil, da bo zgradil zid na meji z Mehiko, ki ga bo plačala Mehika. Zamisel o zidu na meji z Mehiko, ki bo zaustavil nezakonito priseljevanje, ni zrasel na Trumpovem zeljniku, a je newyorški nepremičninski magnat to zamisel spet spretno izkoristil v svoj prid.

Trumpov latinskoameriški paradoks

Tudi njegove besede o tem, da južna soseda Mehika v ZDA ne pošilja svojih najboljših ljudi, ampak ljudi z veliko težavami, ki prinašajo mamila, kriminal in posilstva, naj bi izvirale iz knjige Adios America!, ki jo je leta 2015 objavila ameriška desno usmerjena publicistka Ann Coulter. Po njenih besedah je Trump vnaprej dobil izvod njene knjige.

Ameriška publicistka Ann Coulter, ki je velika nasprotnica priseljevanja iz Latinske Amerike, je bila nekdaj zelo goreča Trumpova privrženka, a jo je potem razočaral, tudi zato, ker ni zgradil zidu na meji z Mehiko. Kot piše ameriški spletni medij Breitbart, Coulterjeva meni, da je sporočilo letošnjih ameriških volitev to, da hoče večina Američanov trumpizem brez Trumpa. Zanj Coulterjeva posmehljivo pravi, da se obnaša kot osemletni otrok. Trdi tudi, da bo za trumpizem boljše, če bo dobil kakšnega odraslega voditelja. V vlogi prihodnjega voditelja republikanskih trumpistov Coulterjeva vidi floridskega guvernerja Rona DeSantisa. Za slabši Trumpov volilni izplen med belimi moškimi Coulterjeva krivi Trumpovega zeta Jareda Kushnerja. Ameriška publicistka Ann Coulter, ki je velika nasprotnica priseljevanja iz Latinske Amerike, je bila nekdaj zelo goreča Trumpova privrženka, a jo je potem razočaral, tudi zato, ker ni zgradil zidu na meji z Mehiko. Kot piše ameriški spletni medij Breitbart, Coulterjeva meni, da je sporočilo letošnjih ameriških volitev to, da hoče večina Američanov trumpizem brez Trumpa. Zanj Coulterjeva posmehljivo pravi, da se obnaša kot osemletni otrok. Trdi tudi, da bo za trumpizem boljše, če bo dobil kakšnega odraslega voditelja. V vlogi prihodnjega voditelja republikanskih trumpistov Coulterjeva vidi floridskega guvernerja Rona DeSantisa. Za slabši Trumpov volilni izplen med belimi moškimi Coulterjeva krivi Trumpovega zeta Jareda Kushnerja. Foto: Reuters

Zato se zdi na prvi pogled nenavadno, da je za Trumpa letos glasovalo več latinskoameriških volivcev kot leta 2016. A le na prvi pogled. Če je Trump pred volitvami leta 2016 obljubljal zid na meji z Mehiko in izgon nezakonitih priseljencev (velika večina teh prihaja iz latinskoameriških držav), je v poznejših letih te obljube postopoma opuščal.

Neizpolnjene Trumpove obljube

Zidu na meji z Mehiko, ki naj bi ga plačala Mehika, ni. Do 17. novembra letos je bilo sicer zgrajenih 674 kilometrov ograje na ameriško-mehiški meji, a je šlo pri tem za zamenjavo že dotrajanih obstoječih ograj z izjemo dodatnih devetih kilometrov. Vsekakor to ni tisti veličastni zid na meji z Mehiko, ki ga je leta 2015 in 2106 obljubljal Trump.

Ko je leta 2016 Trump malce presenetljivo zmagal, so se njegove zmage zaradi njegovega nasprotovanja priseljevanju in obljubam o izgonu nezakonitih priseljencev veselili tudi številni ameriški privrženci skrajne desnice. Na primer člani Nacionalna političnega inštituta (NPI), ki ga vodi Richard B. Spencer. Ti so 19. novembra 2016 v Washingtonu medijsko odmevno proslavljali Trumpovo zmago. Toda od Trumpovih protipriseljenskih in protiislamskih obljub iz leta 2016 ni ostalo veliko. Trump je v svojem mandatu postal značilen konservativen politik (z malce bolj robatim nastopom), ki je nižal davke, zagovarjal pravico do nošenja orožja in tradicionalni ameriški patriotizem ter nasprotoval splavu. Konservativce je zelo razveselil z imenovanjem treh konservativnih sodnikov na zvezno vrhovno sodišče.

Trump tudi ni izgnal več milijonov nezakonitih priseljencev iz ZDA in tudi nikoli ni v popolnosti udejanjil napovedi o prepovedi priseljevanja muslimanov v ZDA, ki jo je dal po napadih islamskih teroristov v ZDA in drugod po Zahodu (je pa prepovedal priseljevanje iz nekaterih muslimanskih držav – tako imenovani muslim ban).

Trumpov veliki preobrat

Tudi kakšne bolj drastične poteze, kot je na primer odprava samodejne pravice do ameriškega državljanstva za vsakogar, ki se rodi na ameriških tleh, ni uresničil, čeprav je to napovedoval (verjetno bi to njegovo odločitev razveljavilo ameriško zvezno vrhovno sodišče, saj to pravico določa ameriška ustava).

Še več, Trump se je zlasti letos začel odkrito dobrikati priseljencem. Avgusta letos je v okviru republikanske nacionalne konvencije v Beli hiši celo sodeloval pri podelitvi ameriškega državljanstva petim tujcem iz Indije, Bolivije, Libanona, Sudana in Gane.

Snubljenje temnopoltih volivcev

V teh štirih letih na čelu ZDA je našel tudi nekaj zagovornikov med znanimi temnopoltimi Američani. Eden takšnih je raper Kanye West, ki je nato celo sam kandidiral za predsednika ZDA (govorilo se je celo, da v sodelovanju s Trumpovo kampanjo, da bi Bidnu odščipnil čim več temnopoltih glasov).

Maja letos so v ZDA po smrti temnopoltega Georgea Floyda izbruhnili množični protesti, ki so se pogosto sprevrgli v izgrede. Spet se je okrepilo gibanje BLM (Temnopolta življenja štejejo), veliko se je govorilo o sistemskem rasizmu v ZDA, zaradi domnevnega načrtnega policijskega nasilja proti temnopoltim so na ameriški levici začeli glasno napovedovati ukinitev oziroma zmanjšanje javnega financiranja policije (defund the police). V času nemirov je prihajalo do številnih napadov protestnikov na spomenike (domnevno) spornih zgodovinskih osebnosti, ki jih lahko razlagamo kot del poskusov ameriške radikalne levice po korenitem predrugačenju pogleda na ameriško preteklost. Trump se je na izgrede odzval z napovedjo, da bo predsednik zakona in reda. Na dan neodvisnosti, 4. julija 2020, je Trump v govoru pod slovito goro Rushmore, kjer so vklesani obrazi štirih ameriških predsednikov (George Washington, Thomas Jefferson, Theodore Roosevelt in Abraham Lincoln), levičarske zagovornike predrugačenja pogleda na ameriško zgodovine obtožil, da želijo izbrisati ameriško zgodovino in ameriške vrednote, obrekovati ameriške junake in indoktrinirati ameriško mladino. Maja letos so v ZDA po smrti temnopoltega Georgea Floyda izbruhnili množični protesti, ki so se pogosto sprevrgli v izgrede. Spet se je okrepilo gibanje BLM (Temnopolta življenja štejejo), veliko se je govorilo o sistemskem rasizmu v ZDA, zaradi domnevnega načrtnega policijskega nasilja proti temnopoltim so na ameriški levici začeli glasno napovedovati ukinitev oziroma zmanjšanje javnega financiranja policije (defund the police). V času nemirov je prihajalo do številnih napadov protestnikov na spomenike (domnevno) spornih zgodovinskih osebnosti, ki jih lahko razlagamo kot del poskusov ameriške radikalne levice po korenitem predrugačenju pogleda na ameriško preteklost. Trump se je na izgrede odzval z napovedjo, da bo predsednik zakona in reda. Na dan neodvisnosti, 4. julija 2020, je Trump v govoru pod slovito goro Rushmore, kjer so vklesani obrazi štirih ameriških predsednikov (George Washington, Thomas Jefferson, Theodore Roosevelt in Abraham Lincoln), levičarske zagovornike predrugačenja pogleda na ameriško zgodovine obtožil, da želijo izbrisati ameriško zgodovino in ameriške vrednote, obrekovati ameriške junake in indoktrinirati ameriško mladino. Foto: Reuters

Zelo znana je v zadnjih letih postala tudi ostrojezična Candace Owens, ki je jasno povedala, da želi čim več temnopoltih Američanov iz demokratskega tabora pripeljati v republikanski tabor. Kakšnega zares velikega uspeha pri tem ni bilo, a je v primerjavi z letom 2016 Trump po pisanju New York Timesa (NYT) v 40 večinsko temnopoltih okrajih dobil osem odstotkov glasov več kot leta 2016. Za primerjavo: v omenjenih okrajih je dobil Biden sedem odstotkov več glasov kot Hillary Clinton leta 2016.

Pihanje na dušo beguncem pred komunizmom

Še uspešnjejši je bil Trump letos med volivci latinskoameriškega rodu. Po ugotovitvah NYT je dobil Trump v 47 večinsko latinskoameriških okrajih 37 odstotkov glasov več kot leta 2016. Biden na drugi strani 22 odstotkov več kot Clintonova leta 2016.

ZDA štejejo okoli 332 milijonov ljudi, od tega jih je 60 milijonov latinskoameriškega rodu. Leta 2016 je za Trumpa glasovalo 28 odstotkov volivcev latinskoameriškega rodu, ki so se udeležili volitev (za Clintonovo je glasovalo 66 odstotkov). Letos je Trumpu uspelo v svoj tabor privabiti še več Latinoameričanov. Trump jih je dejavno snubil za glasove, tako je julija letos podpisal izvršni ukaz (na fotografiji), ki je v ZDA živečim Latinoameričanom obljublja večjo podporo države pri njihovem izobraževanju in gospodarskih dejavnostih. Ne smemo pa vseh latinskoameriških volivcev tlačiti v en koš. Na Floridi na primer je večina Kubancev glasovala za Trumpa, na drugi strani pa so Portoričani večinoma podprli Bidna. ZDA štejejo okoli 332 milijonov ljudi, od tega jih je 60 milijonov latinskoameriškega rodu. Leta 2016 je za Trumpa glasovalo 28 odstotkov volivcev latinskoameriškega rodu, ki so se udeležili volitev (za Clintonovo je glasovalo 66 odstotkov). Letos je Trumpu uspelo v svoj tabor privabiti še več Latinoameričanov. Trump jih je dejavno snubil za glasove, tako je julija letos podpisal izvršni ukaz (na fotografiji), ki je v ZDA živečim Latinoameričanom obljublja večjo podporo države pri njihovem izobraževanju in gospodarskih dejavnostih. Ne smemo pa vseh latinskoameriških volivcev tlačiti v en koš. Na Floridi na primer je večina Kubancev glasovala za Trumpa, na drugi strani pa so Portoričani večinoma podprli Bidna. Foto: Reuters

Še zlasti je bil Trump uspešen med kubanskimi in venezuelskimi volivci na Floridi, zaradi česar je navkljub javnomnenjskim anketam z lahkoto zmagal v tej zvezni državi. Kubance, Venezuelce pa tudi Kolumbijce je pridobil s svojim ognjevitim zatrjevanjem, da ne bo dopustil socializma v ZDA. S tem je seveda pihal na dušo tistim, ki so zaradi komunistov oziroma socialistov zapustili Kubo oziroma Venezuelo.

Uspeh v Teksasu, poraz v Arizoni

Dobro se je Trump tudi odrezal med latinskoameriškimi volivci v Teksasu, menda zato, ker so zadovoljni z njegovo gospodarsko politiko, ki jim je prinesla dvig življenjske ravni (seveda pred izbruhom pandemije). Po nekaterih razlagah so prav ti volivci Trumpu pomagali, da je zmagal v tej zvezni državi, saj je veliko belih volivcev iz predmestij tokrat glasovalo za Bidna.

Veliko vprašanje je, kakšen bi bil izid letošnjih volitev, če ne bi izbruhnila pandemija novega koronavirusa. Trump je na začetku podcenjeval nevarnost virusa in je bil zelo nezadovoljen z zajezitvenimi ukrepi (zapiranje javnega in gospodarskega življenja), saj so ti pahnili ameriško gospodarstvo v krizo. Trump je gospodarstvu dajal opazno prednost pred boju s pandemijo. Po javnomnenjskih anketah, ki se na koncu niso izkazale za popolnoma natančne, je Trump začel izgubljati podporo aprila, torej na začetku množičnih okužb v ZDA. Po drugi strani pa so številni Američani dajali prav Trumpovem zagovarjanju čimprejšnjega vnovičnega odpiranja javnega življenja in zagona gospodarstva. Veliko vprašanje je, kakšen bi bil izid letošnjih volitev, če ne bi izbruhnila pandemija novega koronavirusa. Trump je na začetku podcenjeval nevarnost virusa in je bil zelo nezadovoljen z zajezitvenimi ukrepi (zapiranje javnega in gospodarskega življenja), saj so ti pahnili ameriško gospodarstvo v krizo. Trump je gospodarstvu dajal opazno prednost pred boju s pandemijo. Po javnomnenjskih anketah, ki se na koncu niso izkazale za popolnoma natančne, je Trump začel izgubljati podporo aprila, torej na začetku množičnih okužb v ZDA. Po drugi strani pa so številni Američani dajali prav Trumpovem zagovarjanju čimprejšnjega vnovičnega odpiranja javnega življenja in zagona gospodarstva. Foto: Reuters

Slabše naj bi se Trump odrezal med latinskoameriškimi volivci v Arizoni, kar naj bi ga stalo zmage. Pri tej zvezni državi, ki je zelo republikanska in v kateri je Trump leta 2016 zmagal, politični analitiki opozarjajo tudi na Trumpov ponižujoč in posmehljiv odnos do senatorja iz Arizone Johna McCaina, ki je umrl leta 2018.

So žalitve Trumpa stale Arizone in Georgie?

McCain je imel v Arizoni veliko podpornikov med republikanskimi volivci. Veliko jih je morda prav zaradi Trumpovega žaljivega odnosa do McCaina letos obkrožilo Bidna. Podobno je morda Trumpov odnos do pokojnega kongresnika Johna Lewisa vplival tudi na izid volitev v še eni zvezni državi, ki je trdno republikanska in v kateri je Trump zmagal leta 2016 – v Georgii. 

Pred letošnjimi volitvami so številni znani republikanci, ki jih moti Trumpov slog vladanja, podprli Joeja Bidna. Med njimi je bila tudi Cindy McCain, vdova arizonskega senatorja in nekdanjega republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina. Ta je bil velik Trumpov nasprotnik, Trump pa mu je vračal z žalitvami. Morda je bil Trumpov poniževalen odnos do McCaina eden od razlogov, da letos ni zmagal v Arizoni. Na fotografiji: Cindy McCain in Biden. Pred letošnjimi volitvami so številni znani republikanci, ki jih moti Trumpov slog vladanja, podprli Joeja Bidna. Med njimi je bila tudi Cindy McCain, vdova arizonskega senatorja in nekdanjega republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina. Ta je bil velik Trumpov nasprotnik, Trump pa mu je vračal z žalitvami. Morda je bil Trumpov poniževalen odnos do McCaina eden od razlogov, da letos ni zmagal v Arizoni. Na fotografiji: Cindy McCain in Biden. Foto: Reuters

Trump je bil namreč s pokojnim Lewisom, ki je tudi legenda gibanja temnopoltih za državljanske pravice, dolga leta na bojni nogi. Trumpa tudi ni bilo na Lewisovem pogrebu (na njem je imel govor Obama), prav tako se ni priklonil njegovemu spominu, ko je bila njegova krsta v Washingtonu.

Modra velemesta proti Trumpu

Se je pa v Georgii letos v primerjavi s prejšnjimi volitvami zaradi dobre organizacije registriralo veliko temnopoltih in ti so v veliki večini volili za Bidna, ki jim je ostal dobro zapisan še od časov, ko je bil Obamov podpredsednik. Pomembno vlogo pri množični registraciji temnopoltih volivcev je imela demokratka Stacey Abrams, ki je leta 2018 tesno izgubila volitve za guvernerko Georgie.

Zaradi pandemije je Trump nekaj mesecev ostal brez svojega priljubljenega nagovarjanja volivcev – množičnih shodov. V zadnjih dnevih kampanje je, da bi zmanjšal zaostanek za Bidnom, sodeloval na številnih shodih, med drugim v ključni državi Pensilvaniji. Na shodih se je Trump, ki je oktobra uspešno prebolel okužbo z novim koronovirusom, volivcem tudi želel prikazati kot energičen in živahen človek, ki je bolj sposoben opravljati zahtevno predsedniško službo kot že malce okorni Biden. Ta se je zaradi strahu pred okužbo izogibal shodov in stikov s svojimi volivci. Zaradi pandemije je Trump nekaj mesecev ostal brez svojega priljubljenega nagovarjanja volivcev – množičnih shodov. V zadnjih dnevih kampanje je, da bi zmanjšal zaostanek za Bidnom, sodeloval na številnih shodih, med drugim v ključni državi Pensilvaniji. Na shodih se je Trump, ki je oktobra uspešno prebolel okužbo z novim koronovirusom, volivcem tudi želel prikazati kot energičen in živahen človek, ki je bolj sposoben opravljati zahtevno predsedniško službo kot že malce okorni Biden. Ta se je zaradi strahu pred okužbo izogibal shodov in stikov s svojimi volivci. Foto: Reuters

Trump se je slabo odrezal proti Bidnu zlasti v veliki mestih. Ta modra velemesta so tako v številnih zveznih državah preglasovala bolj rdeče malomestno podeželje. Podobno težo ima na primer v Pensilvaniji recimo velemesto Philadelphia. Se je pa letos Biden za razliko od Clintonove v Pensilvaniji dobro odrezal tudi v predmestjih, kjer živijo večinoma belci, kar mu je prineslo zmago.

Za Bidna, a proti demokratom

Je pa za Pensilvanijo, tako kot za številne druge zvezne države, značilno, da so številni volivci glasovali za Bidna, pri volitvah za senat in predstavniški dom kongresa pa obkrožili republikanske kandidate.

To je tudi razlog, da so demokrati zmagali v boju za Belo hišo, a so se proti pričakovanjem slabo odrezali na volitvah v kongres, zaradi česar (še) nimajo v rokah senata, v predstavniškem domu kongresa pa so izgubili nekaj sedežev. Če je številne sredinske volivce Trump odbijal s svojo osebnostjo, so jih demokrati odbijali s svojo gospodarsko politiko in zahtevami po zmanjšanju denarja za policijo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin