Torek, 16. 11. 2021, 22.20
3 leta, 1 mesec
Je to mesto prihodnosti?
Teksaško glavno mesto Austin je v zadnjih letih zelo zaželena destinacija za številne ameriške poslovneže, ki so se naveličali drage Kalifornije z visokimi davki. V mestu bo spomladi prihodnje leto študentom odprla svoja vrata prva ameriška univerza, ki bo usmerjena proti ideologiji wokizma oziroma zbujenstva.
Pred leti je bila zelo priljubljena ameriška kriminalistična nanizanka Mentalist (snemali so jo med letoma 2008 in 2015). Glede na vsebino in sporočilo zgodb ter značaja in osebnostnih lastnosti glavnih junakov ne preseneča, da je bila v ZDA zelo priljubljena med gledalci, ki so volili republikance in se opredeljevali za konservativce.
"Republikanski" Mentalist, "demokratski" Oglaševalci
To je pokazala lestvica agencije za raziskavo trga Experian Simmons, ki jo je novembra 2010 objavil Hollywood Reporter (na drugi strani sta bili med volivci, ki so volili demokrate, tedaj zelo priljubljeni nanizanki Dexter in Oglaševalci).
Prvih pet sezon Mentalista se dogaja v Kaliforniji (preiskovalci zločinov na čelu z "jasnovidcem" Patrickom Janom so imeli svoj sedež v kalifornijskem glavnem mestu Sacramentu), v šesti, predzadnji sezoni pa so se glavni junaki preselili v glavno mesto Teksasa Austin.
Iz modre Kalifornije v rdeči Teksas
Verjetno razlogi za prestavitev dogajanja v Austin niso imeli političnega vzgiba, toda gledano nazaj ima ta selitev simbolični pomen: nanizanka, ki je bila še zlasti priljubljena med konservativnimi volivci, se je iz globoko modre in (pre)liberalne Kalifornije preselila v globoko rdeči in konservativni Teksas.
Teksas je zvezna država, ki je zelo naklonjena republikancem, toda teksaška velemesta, kot je Austin, se bolj nagibajo na demokratsko stran. Prihodnost bo dala odgovor na vprašanje, ali bo gospodarsko spodbujeno priseljevanje v Teksas iz drugih, bolj liberalnih ameriških zveznih držav politično okrepilo demokrate ali republikance. Po mnenju nekaterih republikanskih političnih analitikov je prav priseljevanje iz drugih delov ZDA eden od razlogov, da je desetletja trdno republikanska Georgia lani novembra volila za demokrata Joeja Bidna. Se lahko podobno zgodi tudi v Teksasu?
Pri tem je treba omeniti, da je Austin (tako kot tudi San Antonio, Houston in Dallas) politično gledano demokratski modri otok sredi republikanskega rdečega teksaškega morja.
Iz drage Silicijeve doline v cenejši Austin
Podobni selitvi iz Kalifornije v Teksas smo zadnja leta priča tudi v poslovnem svetu. Tako so svoje sedeže iz Kalifornije v Austin preselila tudi nekatera pomembna ameriška tehnološka podjetja, na primer Oracle in HP Enterprises, pa tudi finančna korporacija Charles Schwab. Teksas ta podjetja privablja s svojo bolj ugodno davčno politiko, tudi življenje v Austinu je za zdaj cenejše kot v Silicijevi dolini v Kaliforniji.
Najbolj znan kalifornijski "prebežnik" v Teksasu je seveda Elon Musk. Ta je že lani maja grozil, da bo sedež Tesle preselil v Teksas ali Nevado, in sicer zaradi strogih kalifornijskih ukrepov proti širjenju covid-19, zaradi katerih je zastalo delo v njegovih tovarnah.
Musk v Austinu in Boci Chici
Musk je nato junija lani prodal svojo vilo na Bel Airu, decembra pa sporočil, da zdaj živi v Teksasu (tukaj že od leta 2003 deluje njegove podjetje SpaceX). Musk je v Teksasu razpet med Austinom in Boco Chico, kjer so raketna izstrelišča podjetja Space X. Boca Chica je zdaj tudi njegovo glavno prebivališče.
Teksas je v zadnjem času prišel v središče pozornosti ameriške in svetovne javnosti tudi zaradi zakona, ki poskuša čim bolj ovirati dostop do splava v tej zvezni državi. Na fotografiji: protestniki oziroma protestnice proti novi zakonodaji v Austinu letos jeseni.
Oktobra letos je Musk tudi uradno preselil sedež Tesle iz Palo Alta v Austin. In pri tem pozabil, da brez politično spodbujene kalifornijske okoljevarstvene politike njegov projekt električnih avtomobilov tesla ne bi bil mogoč.
Univerza v Austinu
Teksaško glavno mesto Austin pa si je za svoj sedež izbrala tudi novoustanovljena univerza. Njeno uradno ime je University of Austin. Ta univerza, ki bo svoja vrata prvim študentom odprla spomladi prihodnje leto, velja za prvo univerzo v ZDA, ki je naperjena proti wokizmu oziroma zbujenstvu.
Med ustanovitelji univerze je med drugim ameriški filozof in pedagog Peter Boghossian. Ta je septembra letos po desetih letih odšel z državne univerze v Portlandu. Kot pravi Boghossian, ki se ima za ateista in klasičnega liberalca, so ga zaradi njegovega nasprotovanja omejevanju svobode razmišljanja na univerzi pogosto nadlegovali.
Potegavščina s konceptualnim penisom
Boghossian je pred leti smešil zagovornike študij družbenega spola, ko je skupaj z matematikom Jamesom A. Lindsayjem za potegavščino napisal namenoma absurden članek z naslovom Konceptualni penis kot družbeni konstrukt, v katerem sta trdila, da penis ni telesni organ, ampak družbeni konstrukt.
A new university dedicated to the pursuit of truth. pic.twitter.com/8mQRFPK53B
— The University of Austin (UATX) (@uaustinorg) November 8, 2021
Med ustanovitelji univerze je tudi istospolno usmerjena britanska profesorica Kathleen Stock. Ta je do septembra letos poučevala na Univerzi v Sussexu. Ker med drugim trdi, da so številne transspolne ženske še vedno moški z moškimi spolnimi organi, zaradi česar ne bi smeli uporabljati ženskih slačilnic, je postala tarča protestov transspolnih aktivistov in študentov. Ti so tudi zahtevali, naj ji univerza da odpoved.
Grožnje s smrtjo in obtožbe sindikata
Večkrat so ji tudi grozili s smrtjo, policija ji je svetovala, naj si pred svoj dom namesti kamere, na univerzi pa naj ima pri sebi telesne stražarje. Njene izjave je obsodil tudi sindikat visokošolskih učiteljev in drugega univerzitetnega osebja v Sussexu, številni njeni kolegi pa so jo vzeli v bran. Zgoraj omenjeni sindikat je tudi pozval k preiskavi "institucionalne transfobije" na Univerzi v Sussexu.
Podporniki nove univerze
Med ustanovitelji nove univerze v Austinu, ki naj bi bila alternativa vse bolj neliberalnemu razvoju na ameriških univerzah, je tudi Ayaan Hirsi Ali, feministka in nasprotnica islamizma. Podpornik nove univerze je tudi njen mož, znani škotsko-ameriški zgodovinar Niall Ferguson.
There are competing ideas and philosophies of how to organize a society. Islamism is just one of them. The trouble is that liberalism, as a philosophy, is not competing.
— Ayaan Hirsi Ali (@Ayaan) October 29, 2021
See my full interview with @freddiesayers at @unherd. pic.twitter.com/cA8ovUTheS
Del projekta so tudi ameriška novinarka Bari Weiss, britansko-ameriški novinar Andrew Sullivan, kanadsko-ameriški psiholog Steven Pinker, ameriški socialni psiholog Jonathan Haidt ter ameriški ekonomist Glenn Loury.
9