SiolNET. Novice Svet
3,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Najbolj krvavi dan v New Yorku #video

3,73

termometer

Mineva 20 let od napada islamske teroristične mreže Al Kaida na New York in Pentagon. Ta napad, ki so ga nekateri primerjali z japonskim napadom na Pearl Harbour leta 1941, je povzročil silovit ameriški odziv. Že mesec pozneje so Američani napadli Afganistan, leta 2003 pa je sledil napad na  Irak.

New York, 11. september 2001 Novice Ostankov 40 odstokov umrlih v dvojčkih še vedno niso identificirali

"Protisovjetski vojak je popeljal svojo vojsko na pot miru." To je naslov članka britanskega medija Independent, ki je bil objavljen decembra 1993. Tema članka je bil Savdijec z imenom Osama bin Laden, nekdanji mudžahid, ki se je bojeval proti sovjetski vojski v Afganistanu. Leta 1988 je bin Laden skupaj še z nekaj drugimi prostovoljci iz Savdske Arabije ustanovil organizacijo z imenom Al Kaida (sl. Oporišče).

Bin Ladnova jeza nad Američani

To so bila leta, ko so Zahod in sunitski islamisti imeli skupnega sovražnika: komunizem. Independentov članek je zanimiv zato, ker je bin Laden predstavljen v lepi luči. Kot savdski poslovnež in gradbeni inženir, ki po afganistanski vojni skupaj z nekdanjimi mudžahidi gradi ceste v Sudanu.

Savdijec Osama bin Laden je bil ameriški zaveznik v času afganistanske vojne med mudžahidi (džihadisti) ter sovjetsko vojsko in afganistanskimi komunisti. Po koncu vojne pa se je obrnil proti ZDA in Zahodu. Savdijec Osama bin Laden je bil ameriški zaveznik v času afganistanske vojne med mudžahidi (džihadisti) ter sovjetsko vojsko in afganistanskimi komunisti. Po koncu vojne pa se je obrnil proti ZDA in Zahodu. Foto: Reuters

Resnična zgodba je seveda drugačna: bin Ladna je leta 1990 razjezilo, da je savdski kralj Fahd po iraški zasedbi Kuvajta dovolil prihod ameriških vojakov v Savdsko Arabijo. Bin Laden je menil, da bivanje ameriške vojske v državi, ki je zaradi Meke in Medine sveta za islam, pomeni bogokletje. Savdski kralj ga je zato izgnal v Sudan.

Pakistan islamistični napad Novice So Američani zbombardirali napačno državo?

Teroristična napada v vzhodni Afriki

Leta 1996, ko so talibani prvič prevzeli oblast v Afganistanu, je v to državo prišel oziroma se je vrnil bin Laden s svojo Al Kaido. Leta 1998 je ameriška javnost prvič postala pozorna na Al Kaido, ker je bila ta organizacija povezana z islamističnimi napadi na ameriški veleposlaništvi v Dar es Salaamu v Tanzaniji in Nairobiju v Keniji. Napada sta zahtevala več kot dvesto življenj. Bin Ladna je takrat FBI uvrstila na seznam desetih najbolj iskanih zločincev.

Potniška letala je ugrabilo 19 teroristov iz arabskih držav. Na fotografiji je enajst teroristov. Potniška letala je ugrabilo 19 teroristov iz arabskih držav. Na fotografiji je enajst teroristov. Foto: Reuters

Ugrabitve potniških letal

A bin Laden se ni ustavil. Enajstega septembra 2001 je 19 pripadnikov Al Kaide v ZDA ugrabilo štiri ameriška potniška letala. Teroristi so bili iz Savdske Arabije in drugih arabskih držav. Nekateri so že več kot eno leto živeli v ZDA, kjer so se učili letenja, nekateri pa so prišli tik pred napadom.

Teroristi, oboroženi z noži, so se vkrcali na letala na treh letališčih na vzhodni obali ZDA. Izbrali so letala, ki so letela proti Kaliforniji, in sicer zato, ker so imela v svojih rezervoarjih veliko količino goriva. Po vzletu so prevzeli nadzor nad letali in jih usmerili proti vnaprej izbranim ciljem.

Južna stolpnica Svetovnega trgovinskega centra se je zrušila ob 9.59 po newyorškem času, severna pa ob 10.28. Južna stolpnica Svetovnega trgovinskega centra se je zrušila ob 9.59 po newyorškem času, severna pa ob 10.28. Foto: Reuters

Napad na newyorška dvojčka

Prvo letalo je v severno stolpnico Svetovne trgovinske organizacije (WTO) trčilo nekaj pred 9. uro zjutraj po newyorškem času. Nekaj po 9. uri je letalo trčilo tudi v južni stolp newyorškega dvojčka. Če je bilo po prvem naletu potniškega letala na enega od newyorških dvojčkov še mogoče ugibati, da gre za nesrečo, je bilo po tem, ko je drugo letalo priletelo v drugi nebotičnik, jasno: gre za načrtni teroristični napad.

Dubajska princesa Haja Bint al Husein Novice Nevarna zmes ukrajinskih nagic in nesrečnih arabskih princes

Napad na Pentagon

Tretji napad se je zgodil petnajst minut pred 10. uro. Tarča je bil Pentagon, sedež ameriškega obrambnega ministrstva v bližini Washingtona. Četrto letalo je vzletelo z zamudo. Ker so potniki na letalu že vedeli, kaj se je zgodilo v New Yorku in Pentagonu, so se odločili napasti ugrabitelje. Letalo je nato strmoglavilo na podeželskem območju v zahodni Pensilvaniji ob 10.10.

Del Pentagona, ki je bil uničen v samomorilskem napadu s potniškim letalom. Del Pentagona, ki je bil uničen v samomorilskem napadu s potniškim letalom. Foto: Reuters

Skoraj tri tisoč mrtvih

Napadi so zahtevali 2.977 življenj: 265 potnikov na štirih letalih (vključno z 19 samomorilskimi teroristi), 2.606 v Svetovnem trgovinskem centru in 125 v Pentagonu. Več kot šest tisoč ljudi je bilo ranjenih. Ogromna je bila tudi gmotna škoda.

Američani ubijejo bin Ladna

Že oktobra 2001 so ZDA napadle Afganistan, kjer se je skrival idejni vodja napadov, bin Laden. Američani so hitro strmoglavili talibane z oblasti, toda bin Ladna niso ujeli. Ušli so jim tudi vodilni talibani, na čelu z enookim mulo Mohamedom Omarjem. Bin Ladna, ki se je verjetno že od leta 2001 skrival v sosednjem Pakistanu, so ameriški specialci ubili šele maja 2011 v pakistanskem mestu Abbottabadu.

Številni ljudje, ki so bili v času napada v stolpnicah Svetovne trgovinske organizacije, so v paniki skakali skozi okna v zanesljivo smrt. Številni ljudje, ki so bili v času napada v stolpnicah Svetovne trgovinske organizacije, so v paniki skakali skozi okna v zanesljivo smrt. Foto: Wikimedia Commons

Ameriški specialci so bin Ladnovo truplo odnesli s seboj. To so nato z ameriške letalonosilke v 24 urah pokopali na morju. Američani ga niso hoteli pokopati na kopnem, da ne bi njegov grob postal romarski kraj njegovih privržencev.

Spodletela izgradnja države v Afganistanu

Američani so po padcu talibanov ostali v Afganistanu in začeli izgradnjo države. A talibani so se kmalu okrepili in znova prevzemali nadzor nad deli Afganistana. Devetindvajsetega februarja 2020 so Američani v Dohi v Katarju podpisali mirovni sporazum s talibani in se v njem zavezali, da se bodo iz Afganistana umaknili do 1. maja 2021.

Abdul Gani Baradar Novice Taliban, ki ga je Trump spravil iz zapora, je novi vladar Afganistana

Zdajšnji ameriški predsednik Joe Biden je kot rok umika določil 31. avgust. Z umikanjem ameriške vojske iz Afganistana se je afganistanska vlada sesedla v nekaj dneh. Talibani so tako že sredi avgusta prevzeli nadzor tudi nad prestolnico Kabul.

Ameriški predsednik v času napadov na New York in Pentagon je bil republikanec George Bush mlajši. Ta je kmalu sprožil tako imenovano vojno proti terorizmu oziroma vojno proti terorju. Del te vojne sta napad in zasedba Afganistana leta 2001 ter napad in zasedba Iraka leta 2003, pa tudi boj proti Al Kaidi v Jemnu in Islamski državi v Siriji ter Iraku. Na fotografiji: član osebja v Beli hiši Andrew Card, ki predsednika Busha mlajšega obvešča o terorističnem napadu na newyorška dvojčka. Ameriški predsednik v času napadov na New York in Pentagon je bil republikanec George Bush mlajši. Ta je kmalu sprožil tako imenovano vojno proti terorizmu oziroma vojno proti terorju. Del te vojne sta napad in zasedba Afganistana leta 2001 ter napad in zasedba Iraka leta 2003, pa tudi boj proti Al Kaidi v Jemnu in Islamski državi v Siriji ter Iraku. Na fotografiji: član osebja v Beli hiši Andrew Card, ki predsednika Busha mlajšega obvešča o terorističnem napadu na newyorška dvojčka. Foto: Reuters

Veliko število mrtvih v vojni v Afganistanu

V skoraj dvajsetih letih je v Afganistanu padlo nekaj več kot 2.400 ameriških vojakov, umrlo je tudi več kot 3.800 ameriških pogodbenih vojakov, ki so delali za zasebne varnostne agencije. Padlo je tudi 66 tisoč afganistanskih vojakov in policistov ter več kot 1.100 vojakov iz drugih zavezniških držav (Slovencev na srečo ni bilo med njimi). Umrlo je tudi več kot 47 tisoč afganistanskih civilistov ter več kot 51 tisoč talibanov in pripadnikov drugih odporniških skupin.

Zaton Al Kaide, vzpon Islamske države

Bin Ladnova smrt ni pomenila konca islamistične nevarnosti. Namesto Al Kaide je pred leti glavni sovražnik Zahoda postala Islamska država. Ta je zasedla velik del Sirije in Iraka ter izvedla krvave teroristične napade, na primer novembra 2015 v Parizu. Islamska država je bila v Siriji in Iraku poražena, a še vedno ostaja grožnja.

Bin Laden se je morda že takoj po padcu talibanov konec leta 2001 umaknil v sosednji Pakistan. Zagotovo pa je pred smrtjo živel v stavbnem kompleksu v pakistanskem mestu Abbottabad (na fotografiji). V tem mestu je tudi pakistanska vojaška akademija. Bin Laden se je morda že takoj po padcu talibanov konec leta 2001 umaknil v sosednji Pakistan. Zagotovo pa je pred smrtjo živel v stavbnem kompleksu v pakistanskem mestu Abbottabad (na fotografiji). V tem mestu je tudi pakistanska vojaška akademija. Foto: Reuters

Islamska država Horasana je tako 26. avgusta letos izvedla teroristični napad na kabulskem letališču. V napadu je umrlo najmanj 182 ljudi, od tega trinajst ameriških vojakov in 169 afganistanskih civilistov.

Tone Hočevar Novice "Ko sem se pogovarjal s Fidelom Castrom, je bilo tako, kot bi se pogovarjal s Titom"

Napad na Irak

Leta 2003 so ZDA napadle Irak in strmoglavile Sadama Huseina. Napad na Irak ni bil povezan z maščevanjem Američanov za napad 11. septembra 2001, ampak z domnevnim iraškim orožjem za množično uničevanje, kar pa je bil le ameriški izgovor. Tudi tukaj Američanom po padcu Sadamovega režima ni šlo vse gladko, saj so se iraški suniti upirali okupaciji.

Od leta 2003 do leta 2011, ko so se Američani uradno umaknili iz Iraka, je v bojih umrlo več kot 4.500 ameriških vojakov. Leta 2011 je v sosednji Siriji izbruhnila državljanska vojna.

Državljansko vojno v Siriji in umik ameriške vojske iz Iraka je izkoristila zloglasna Islamska država. Na ozemlju, ki ga je osvojila, je preganjala nemuslimane in po njihovi razlagi premalo verne muslimane, številne nemuslimanke je spreminjala v spolne sužnje, homoseksualce je metala s streh stavb na tla (če so morda preživeli, so jih kamenjali do smrti) ter obglavljala in zažigala ujetnike. Posnetke grozljivih zločinov je nato še objavljala na spletu. Organizirala in navdihovala je tudi teroristične napade po svetu. Državljansko vojno v Siriji in umik ameriške vojske iz Iraka je izkoristila zloglasna Islamska država. Na ozemlju, ki ga je osvojila, je preganjala nemuslimane in po njihovi razlagi premalo verne muslimane, številne nemuslimanke je spreminjala v spolne sužnje, homoseksualce je metala s streh stavb na tla (če so morda preživeli, so jih kamenjali do smrti) ter obglavljala in zažigala ujetnike. Posnetke grozljivih zločinov je nato še objavljala na spletu. Organizirala in navdihovala je tudi teroristične napade po svetu. Foto: Reuters

Islamska država in njen kalif al Bagdadi

Vojno v Siriji in umik Američanov iz Iraka je izkoristila Islamska država. Junija 2014 se je vodja Islamske države, Iračan Abu Bakr al Bagdadi, oklical za kalifa. Leta 2014 so se Američani vrnili v Irak kot del koalicije proti Islamski državi.

Proti Islamski državi se je bojevalo veliko oboroženih skupin in armad: od Kurdov, sirske in iraške vojske, libanonskega Hezbolaha, Rusov, Američanov …

Iračan Abu Bakr al Bagdadi je po bin Ladnovi smrti za Zahod postal novi islamistični sovražnik številka ena. Na koncu je doživel enako usodo kot bin Laden. Iračan Abu Bakr al Bagdadi je po bin Ladnovi smrti za Zahod postal novi islamistični sovražnik številka ena. Na koncu je doživel enako usodo kot bin Laden. Foto: Reuters

Uničenje Islamske države v Siriji in Iraku

Islamska država, ki je na svojem vrhuncu obsegala velik del Sirije in Iraka, je bila na koncu kot ozemeljska tvorba uničena. Do decembra 2017 je izgubila 95 odstotkov ozemlja, vključno s prestolnico Rako v Siriji in Mosulom v Iraku, decembra 2018 pa je zmago nad Islamsko državo razglasil tudi takratni ameriški predsednik Donald Trump. Marca 2019 je padel Boghuz, zadnja utrdba Islamske države v Siriji.

Oktobra 2019 je umrl tudi vodja Islamske države al Bagdadi. V sirskem kraju Idlib se je, ko so v njegovo skrivališče vdrli ameriški specialci, razstrelil, da ga ne bi živega ujeli. A s tem Islamska država še ni uničena, saj je oblikovala nekakšne podružnice v različnih muslimanskih državah in deluje kot teroristično omrežje.

Afganistanka Novice Od kraljice, ki je javno raztrgala muslimansko ruto, do metanja kisline v obraze žensk

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin