Nedelja, 5. 9. 2021, 22.33
3 leta, 2 meseca
So Američani zbombardirali napačno državo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
18
Pakistan in Kitajska sta tesna zaveznika. Na fotografiji iz leta 2010 vidimo kitajske in pakistanske vojake, ki so sodelovali na skupnih vojaških vajah.
Američani so se skoraj dvajset let v Afganistanu vojskovali proti talibanom. Eden od razlogov, da jih niso mogli nikoli popolnoma zlomiti, tiči tudi v tem, da so imeli talibani močno podporo v sosednjem Pakistanu, ki je na papirju ameriški zaveznik.
Enajstega septembra 2001 so pripadniki islamistične teroristične mreže Al Kaida izvedli napade na New York in Pentagon. Ker je bil vodja Al Kaide Osama bin Laden v Afganistanu, kjer je od maja 1996 užival gostoljubje talibanskega vodje, enookega mule Mohameda Omarja, so Američani skupaj z zavezniki oktobra 2001 napadli Afganistan.
Beg talibanskih voditeljev v Pakistan
Talibanska oblast se je zaradi ameriškega napada porušila kot hišica iz kart, voditelji talibanov z mulo Omarjem vred pa so pobegnili. Nekateri so se skrili v gorate, odmaknjene dele Afganstana, številni pa so zavetje našli v Pakistanu. Zavetje v Pakistanu je morda že konec leta 2001 našel tudi bin Laden.
Po nekaterih podatkih je mula Omar živel v Karačiju pod budnim očesom pakistanske obveščevalne službe ISI v nekakšnem hišnem priporu, po drugih pa se je lahko svobodno gibal po Pakistanu. Tako naj bi iz Karačija odhajal v Kveto, mesto na severozahodu Pakistana, kjer živijo Paštuni in je zelo naklonjeno talibanom. Mula Omar je umrl leta 2013 za jetiko v Afganistanu.
Mula Baradar snuje operacije iz Pakistana
Če so Pakistanci zanikali, da se mula Omar nahaja v njihovi državi, pa tega niso mogli trditi za desno roko mule Omarja, mulo Baradarja. Ta je iz Pakistana več let nemoteno snoval napade talibanov na Američane in zavezniške sile v Afganistanu.
Pakistan ima močne islamistične stranke. Država je uradno islamska republika od leta 1956, še bolj pa se je islamizirala v času generala Zia ul Haka, ki je Pakistanu vladal od leta 1977 do 1988 in je v pravni sistem uvedel dele šeriatskega prava. Pod udarom (sunitskih) islamistov so zlasti kristjani, hindujci in pripadniki manj številnih muslimanskih ločin. Za Pakistan so tudi značilne pogoste nasilne spreobrnitve, zlasti kristjank in hindujk.
Mulo Baradarja, ki je zdaj novi voditelj talibanskega Afganistana, so Pakistanci leta 2010 aretirali v Karačiju in ga zaprli. Menda zato, da bi mu preprečili pogajanja z Američani o koncu vojne v Afganistanu. Na zahtevo Trumpove administracije so ga iz zapora izpustili leta 2018.
Osama bin Laden v Pakistanu
V Pakistanu je svoje zavetje po padcu talibanskega režima našel tudi ameriški sovražnik številka ena Osama bin Laden. To je prišlo na dan, ko so ameriški specialci bin Ladna ubili maja 2011 v njegovi hiši v pakistanskem mestu Abbottabad. Številni dvomijo, da bi se lahko bin Laden skrival v tem mestu brez vednosti pakistanskih oblasti.
Še zlasti, ker mesto Abbottabad ne leži v tako imenovanem Plemenskem območju pod zvezno upravo (ang. Federally administered tribal areas, op. p.), to je na polavtonomnem območju na meji z Afganistanom, ki je naseljeno s paštunskimi plemeni in kjer Pakistanci nimajo vedno popolne oblasti, ampak leži dokaj blizu prestolnice Islamabad. V Abbottabadu je tudi pakistanska vojaška akademija.
Pakistan kot glavni krivec ameriškega poloma
Bill Emmott, nekdanji glavni urednik britanskega Economista, je na spletni strani The Strategist (ta deluje v okviru avstralskega možganskega trusta Aspi) nedavno zapisal, da je prav Pakistan glavni krivec za ameriški polom v Afganistanu.
Američani so Osamo bin Ladna brez uspeha iskali v Afganistanu, ta pa se je morda že od leta 2001 skrival v Pakistanu.
Ta država je bila ameriška zaveznica v hladni vojni (skupaj sta tudi pomagala afganistanskim islamističnim mudžahidom v boju proti sovjetski vojski in komunistični oblasti v Kabulu) in je bila prejemnica obilne ameriške vojaške in druge pomoči. Kljub temu je Pakistan podpiral talibane in njihov boj proti Američanom, saj si želi prek talibanov podrediti Afganistan.
Pakistansko-afganistanski odnosi so zgodovinsko gledano zelo zapleteni. V Pakistanu živi veliko Paštunov (okoli 16 odstotkov prebivalstva), ki so največja etnična skupina v Afganistanu (paštunskega roda sta tudi zdajšnji pakistanski premier Imran Kan in nobelovka Malala Jusafzaj). V času hladne vojne so se levičarsko-sekularni oblastniki v Kabulu, ki so sanjarili o pripojitvi paštunskih ozemelj v Pakistanu k Afganistanu, politično in vojaško naslanjali na Moskvo, Islamabad pa je bil zaveznik Washingtona.
Pakistan je že v 70. letih preteklega stoletja spodbujal afganistanske islamiste – mudžahide – k uporu proti levi oblasti v Kabulu. Pomoč se je nadaljevala tudi v času sovjetskega vdora v Afganistan (1979-1989). Med letoma 1994 in 1996 so talibani s pomočjo Pakistana zavzeli večino Afganistana in prvič prevzeli oblast v Kabulu.
Pakistansko-kitajsko zavezništvo
Pakistan se povezuje tudi s Kitajsko. To pakistansko-kitajsko zavezništvo je v veliki meri usmerjeno proti Indiji. Ta je zaradi ozemeljskih sporov na bojni nogi tako s Pakistanom, kjer je že desetletja krvavo jabolko spora Kašmir (večinsko muslimanska pokrajina, ki je del Indije), kot tudi s Kitajci.
Islamisti, ki jim gre v nos izobraževanje žensk, v Pakistanu pogosto izvajajo teroristične akcije. Leta 2013 so islamisti v pakistanskem mestu Kveta izvedli bombni napad na avtobus, s katerim so se študentke vozile na univerzo (na fotografiji). V napadu je umrlo več študentk.
Vse tri države imajo tudi jedrsko orožje. Pakistan je jedrska sila od leta 1998 in je za zdaj edina islamska država z jedrskim orožjem. Jedrsko orožje naj bi razvil s kitajsko pomočjo.
Boj proti pakistanski podpori džihadistom
Ameriški konservativni politični analitik Kevin D. Williamson je v reviji National Review Pakistan opisal celo kot nekaj med kitajsko vazalno državo in kitajsko kolonijo, kanadsko-ameriški politični analitik David Frum (ta je leta 2001 in 2002 pisal govore takratnemu ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu mlajšemu) pa je v reviji The Atlantic zapisal, da bo umik iz Afganistana ZDA omogočil, da se bodo neposredno zoperstavile pakistanski podpori regionalnemu in globalnemu džihadu.
Pakistan
Pakistan ima več kot 225 milijonov prebivalcev. Po številu prebivalcev je druga največja muslimanska država na svetu, pred njo je samo Indonezija. Nastal je leta 1947, po umiku Britancev iz Indije in delitvi njihove nekdanje kolonije na večinsko hindujsko Indijo ter večinsko muslimanski Pakistan. Ime Pakistan ni staro, ampak je skovano šele leta 1933. Pakistan v perzijščini in urduju pomeni Dežela čistih, hkrati pa je ime tudi sestavljeno iz začetnic muslimanskih dežel Pandžab, Afganija (del Pakistana, kjer živijo Paštuni), Kašmir in Sind ter končnice imena dežele Balučistan. Pakistan je uradno islamska republika od leta 1956. Leta 1971 se je s pomočjo Indije od Pakistana odcepil Vzhodni Pakistan, današnji Bangladeš.
18