Torek, 24. 10. 2023, 11.46
6 mesecev
Na Islandiji zaradi plačne vrzeli stavka na tisoče žensk, tudi premierka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Na Islandiji danes zaradi plačne vrzeli stavkajo ženske. Pridružila se jim je tudi premierka Katrin Jakobsdottir.
Več deset tisoč žensk danes na Islandiji v znak protesta proti plačnim vrzelim med spoloma ne opravlja svojega dela. Prost dan za ženske oz. kvennafri si je vzela tudi premierka Katrin Jakobsdottir. Ženske naj danes ne bi opravljale nobenega dela, ne plačanega ne neplačanega, vključno z gospodinjskim, poroča britanski BBC.
"Na ta dan ne bom delala, kar pričakujem tudi od preostalih žensk v vladi," je še pred protestom dejala islandska premierka in dodala, da njena vlada preučuje, kako so cenjeni poklici, v katerih prevladujejo ženske, v primerjavi s področji, na katerih delajo večinoma moški.
Nižje plače naj bi bile težava zlasti na področjih, kjer je večina zaposlenih žensk. Glede na podatke učiteljskega sindikata je tako na primer večina učiteljev na vseh ravneh izobraževalnega sistema žensk, vključno s 94 odstotki zaposlenih v vrtcih. Tudi v največji bolnišnici v državi je okrog 80 odstotkov uslužbencev žensk.
Vodilni v svetu, a še vedno ne stoodstotno enaki
Islandijo je sicer Svetovni gospodarski forum (WEF) že 14. leto zapored glede enakosti spolov uvrstil na prvo mesto med državami na svetu. Kljub temu pa tudi tam ni popolne enakosti, WEF jo ocenjuje na 91,2-odstotno.
Okrog 90 odstotkov zaposlenih žensk je sicer na Islandiji stavkalo že leta 1975, ko so želele opozoriti na pomen žensk za gospodarstvo. Stavka je spodbudila nacionalni parlament, da je že naslednje leto sprejel zakon o enakih plačah.
Nekdanja islandska predsednica Vigdis Finnbogadottir je leta 2015 za BBC dejala, da je bila takratna stavka "prvi korak ženske emancipacije na Islandiji", ki je tlakovala pot tudi njeni izvolitvi leta 1980, ko je postala prva ženska, ki je bila demokratično izvoljena na čelo države.
