ženske
Ponedeljek, 8. 3. 2021, 7.18
3 leta, 4 mesece
Ženske podobe na denarju
Še vedno so redke ženske, ki jih častijo na bankovcih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
3
Astrid Lindgren in Pika Nogavička na bankovcu za 20 švedskih kron
Na slabih dveh tretjinah bankovcev raznih svetovnih valut lahko vidimo podobo neke osebe, a je med temi nekaj več kot 400 bankovci le petina takih, ki upodabljajo ženske.
Evro je denarna valuta 19 držav članic Evropske unije in nekaterih držav zunaj Evropske unije (Andora, Monako, San Marino, Vatikan), prisvojili so si ga tudi v Črni gori in na Kosovu.
Ob takšni množici držav, kjer ga uporabljajo, je povsem jasno, da so za bankovce izbrali motive, ki jih ni mogoče pridružiti samo eni od njih.
Britansko kraljico Elizabeto II. vidimo na sprednji strani vseh bankovcev angleškega funta.
Moški imenovani sedemkrat pogosteje
Drugod po svetu pa na nacionalnih valutah pogosto uporabljajo motive, povezane s kulturo, zgodovino in dediščino države. Tako se na bankovcih znajdejo tudi ljudje – včasih brez imena in predvsem simbolno, včasih pa je na njih podoba zgodovinske osebnosti.
Toda statistika podob na bankovcih ni naklonjena ženskam: med tistimi, na katerih je upodobljena kakšna oseba, je samo na približno petini izmed njih (vsaj ena) ženska oseba.
V svetu verjetno najbolj znana Argentinka Eva Peron je postala leta 2012 prva ženska na argentinskem bankovcu.
Če od teh odštejemo tiste, na katerih oseba ni imenovana, ter osem bankovcev Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske in še treh z njimi povezanih držav (Avstralija, Kanada, Nova Zelandija), na katerih je upodobljena kraljica Elizabeta II. (večinoma v svojih mlajših letih), ostane še manj bankovcev s podobo kake od zaslužnih žensk.
O neravnovesju govori tudi podatek portala Quartz, da samo 12 odstotkov bankovcev, na katerih so podobe oseb, upodablja žensko, predstavljeno z imenom in priimkom, medtem ko kar 84 odstotkov teh bankovcev nosi podobo moškega z imenom in priimkom.
Prevladujejo književnice
Med ženskami, upodobljenimi na bankovcih, prevladujejo pesnice ali pisateljice. Švedska se je tako oddolžila Astrid Lindgren, ustvarjalki Pike Nogavičke, Združeno kraljestvo pa je leta 2017 na novem bankovcu za deset funtov izbralo podobo Jane Austen (na bankovcu prejšnje serije je bil Charles Darwin).
Književnica Jane Austen na bankovcu za deset angleških funtov
Najdemo pa tudi vojaško poveljnico (Juana Azurduy de Padilla, Argentina), igralko in prvo damo (María Eva Duarte de Peron, Argentina), antropologinjo (Virginia Gutierrez, Kolumbija), slikarko (Frida Kahlo, Mehika), znanstvenico (Mary Somerville, Škotska) ...
Bankovec serije F iz leta 2010 za 500 mehiških pesov s podobo slikarke Fride Kahlo
Edina država, v kateri prav vsak bankovec prikazuje podobo ženske, je Avstralija. Ta ima namreč na vsakem bankovcu pravzaprav po enega moškega in eno žensko. Velik delež "ženskih" bankovcev pa imata tudi Danska (tri petine) in Švedska (polovica).
Na vsakem avstralskem bankovcu najdemo žensko in moškega.
Dve slovenski sosedi na svojih bankovcih nimata žensk
Čeprav so že v obdobju Kleopatre VII. v Egiptu, to je pred polnima dvema tisočletjema, imeli kovance s podobo žensk, praviloma vladaric, ki so tako kazale svojo moč, se je prva podoba ženske na bankovcu pojavila šele v 17. stoletju, skoraj sedem stoletij po pojavu prvega papirnatega denarja.
Med državami, ki na svojih bankovcih niso nikoli upodobile ženske, so Armenija, Barbados, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Indija, Jordanija, Kitajska, Kuba, Madžarska, Singapur in Tajska. Niti ZDA nimajo nobene ženske na svojih novejših dolarskih bankovcih, čeprav obstaja namera, da bi to popravili z bankovcem za 20 dolarjev. Skoraj edina izjema je bila Martha Washington, nekdanja prva dama, žena ameriškega predsednika Georgea Washingtona, na takratnem bankovcu za en srebrni ameriški dolar.
Martha Washington, prva dama, žena prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona
Borke za človekove pravice iz nekdanjih britanskih kolonij
Novozelandski dvajsetak krasi novejša podoba britanske kraljice Elizabete II., a to ni edina ženska na njihovih bankovcih. Na desetaku je upodobljena aktivistka Kate Sheppard, ki je konec 19. stoletja močno pripomogla k temu, da je takrat Nova Zelandija postala prva država na svetu s polnimi volilnimi pravicami za moške in ženske.
Na bankovcu za deset novozelandskih dolarjev je Kate Sheppard, ki je pomembno pripomogla k temu, da je Nova Zelandija leta 1893 postala prva država, ki je vsem ženskam nad 21. letom starosti dala polno volilno pravico.
Kanada, ki je na svojih bankovcih prav tako upodobila britansko kraljico Elizabeto II., je za najnovejši bankovec za deset kanadskih dolarjev izbrala aktivistko in borko za človekove pravice Violo Desmond.
Borka proti rasni diskriminaciji Viola Desmond na bankovcu za deset kanadskih dolarjev
Svoj boj za enakopravnost je temnopolta učiteljica in podjetnica začela 8. novembra leta 1946, ko so jo v Halifaxu aretirali, ker se je 32-letnica usedla v del gledališča, takrat rezerviran samo za belce.
To je bilo skoraj deset let prej, preden se je Rosa Parks podobno uprla rasnemu razlikovanju na avtobusu v ameriški zvezni državi Alabama.
Ivana Kobilca na drugem najvrednejšem tolarskem bankovcu
Slovenija je svojo lastno valuto tolar imela komaj dobrih 15 let, od 8. oktobra 1991 do zadnjega dne 2006. Sprva smo imeli začasne bone, potem so dobrega pol leta pozneje prišli bankovci, januarja 1993 pa tudi kovanci.
Še pred koncem leta 1993 smo dobili bankovec za pet tisoč tolarjev, za katerega sta, tako kot za vse tolarske bankovce, idejni osnutek ustvarila Miljenko Licul in Zvone Kosovelj, portrete pa slikar Rudi Španzel. S tem bankovcem je Slovenija počastila slikarko Ivano Kobilco.
Bankovec za pet tisoč tolarjev z Ivano Kobilco na sprednji in ljubljansko Narodno galerijo na hrbtni strani
Ivana Kobilca je najpomembnejša slovenska slikarka in predstavnica realizma. Rodila se je v Ljubljani 20. decembra 1861, življenjska pot pa jo je kmalu odpeljala v tujino, kjer je razvijala svoj talent in v Parizu dosegla svoj umetniški vrh.
Živela je tudi po drugih evropskih mestih in prestolnicah (Dunaj, München, Zagreb, Sarajevo in Berlin), a se je vedno rada vračala v domovino, kjer so nastala nekatera njena najpomembnejša dela – tudi v Podbrezje k mami in sestri, kjer je naslikala eno od svojih najbolj znanih del, Poletje.
Poletje Ivane Kobilce
Kot slikarka se je v tistih do žensk ne najbolj prijaznih časih še težje prebijala v svetu vrhunske umetnosti, katerega del je nedvomno bila, a je vendarle prepričala s svojimi portreti in tudi naravnimi prizori, cvetličnimi tihožitji in drugimi motivi. Njena življenjska pot se je končala zgodaj, po komaj 65. letu, a je ustvarila izjemna dela in utrdila temelje slovenskega sodobnega slikarstva.
3