Kaj nam bankovci povedo o enakih priložnostih?

Ali se še spomnite bankovcev slovenskega tolarja? Dokončne tolarske bankovce smo začeli dobivati v drugi polovici leta 1992, v uradni rabi pa so bili do začetka leta 2007, ko je v Sloveniji uradno plačilno sredstvo postal evro.

Pa se še spomnite, kdo so bili obrazi na njih?

Osvežimo spomin: na bankovcu za 10 tolarjev je bil Primož Trubar, za 20 Janez Vajkard Valvasor, za 50 Jurij Vega, za 100 Rihard Jakopič, za 200 Jacobus Gallus, za 500 Jože Plečnik, za 1000 France Prešeren, za 5000 Ivana Kobilica in za 10.000, tega smo dobili dobri dve leti pozneje, Ivan Cankar.

Na bankovcih močno prevladuje moški svet

Ali ste morda opazili kakšno nesorazmerje? Od devetih motivov je osmih moških obrazov, čeprav je to daleč od razmerja spolov med prebivalstvom. A izkaže se, da glede tega nismo bili prav nič slabši kot marsikje drugje – izvzemam monarhije s kraljicami, kjer so te pač tam prevladujoč motiv na bankovcih. Celo v Kanadi je edina ženska na tamkajšnjih bankovcih britanska kraljica Elizabeta II. na zelenih 20 dolarjih.

Združene države Amerike imajo na svojih bankovcih upodobljene nekdanje predsednike, ti pa so bili do zdaj vsi moški (Hillary Clinton ima močno željo in kar nekaj možnosti, da to spremeni). Pri evrskih bankovcih so se (razumljivo in smiselno) odločili za nevtralne motive, brez oseb, in s tem preprečili kakršnekoli asimetrije in prevlade.

Pa poglejmo k sosedom: na osmih bankovcih hrvaške kune je skupaj devet obrazov, vsi so moški. Popravite me, če se motim, a na bankovcih madžarskega forinta, ki so danes v obtoku, nisem zasledil niti enega ženskega obraza. Avstrijski šiling na svojih šestih bankovcih ni imel niti enega ženskega obraza do leta 1997, ko so izdali novo serijo dveh bankovcev – takrat so na bankovcu za 500 šilingov upodobili pisateljico, glasbenico, slikarko, filozofinjo in borko za ženske pravice Roso Mayreder. Italijani so na šestih od sedmih bankovcev lire upodobili moške, izjema je bil bankovec za 1000 lir, na katerem je bila zdravnica in teoretičarka izobraževanja Maria Montessori.

Pri nemški marki vendarle pol-pol

Pa poglejmo še malo naprej: med šestimi bankovci zadnje serije švicarskega franka je samo na enem ženska: na zelenih 50 frankih je upodobljena slikarka, kiparka in oblikovalka oblačil Sophie Taeuber-Arp. Švedska in norveška krona: po pet bankovcev, v obeh državah upodobljeni po trije moški in dve ženski. Dovolj blizu. Pri danski kroni teh izzivov ni, na njihovih bankovcih so drugačni motivi.

Čeprav se nam je med bankovci nemške marke v spomin verjetneje najgloblje vtisnil modri stotak s skladateljico in glasbenico Claro Schumann, so Nemci čast damam izkazali na štirih od osmih bankovcev (skoraj bi napisal "kar štirih", ker je to v primerjavi z drugimi državami res nenavadno visoko, a verjetno veliko bolj pravično). Tako je poleg Schumannove na bankovcu za pet mark pisateljica Bettina von Arnim, za 20 mark pisateljica in skladateljica Annette von Droste-Hülshoff, za 500 mark pa naravoslovka in znanstvena ilustratorka Maria Sibylla Merian.

Kaste in gabariti

Morda se sprašujete, kaj taka razmišljanja o nesorazmerjih na bankovcih delajo v tehnološko-znanstveni kolumni? Tokratna je začela nastajati, ko je kolega iz redakcije pripravil zelo korektno novico o prvi dami računalniškega podjetja HP Meg Whitman, ki je v panogi informacijskih tehnologij ustvarila največje premoženje med ženskami. Premoženje, ki je vredno skoraj dve milijardi dolarjev (blizu 1,9 milijarde evrov), a še vedno veliko manjše, kot so ga v isti panogi ustvarili najpremožnejši moški.

Ni pa to edino neravnovesje, ki ga lahko opazimo. Znanci, ki delajo na velikih križarkah na vseh svetovnih morjih, mi pravijo, da se točno ve, do katerega položaja lahko napreduješ z nekim potnim listom. Poveljniško mesto je skoraj brez izjeme rezervirano za ameriške, britanske, italijanske in skandinavske potne liste. S potnim listom "nove Evrope" lahko prilezeš le do prvega oficirja, pa še to le stežka in izjemoma, če si ne vem kako dober in celo boljši od "posvečenih" izbrancev, mi pravijo.

Kaste očitno obstajajo. V Indiji to še najbolj vedo.

Če bi le …

Nato se začnem spraševati še malo širše: ali bomo kdaj dočakali svet, v katerem bodo priložnosti in uspeh odvisni od kakovosti dela in dodane vrednosti, ne pa od tega, kdo pripada kakšni skupini in kdo koga pozna? Ko pri uspehu na delovnem mestu ali lastni pobudi ne bo pomembno, kakšnega spola je kdo, kakšne barvne kože je, kako se piše, o čem razmišlja v prostem času in koga ima v ozadju, temveč ko bo pomembno le, kako je v resnici dober pri tem, kar dela.

Ko bomo začeli razmišljati, kako naj sodelujemo in kako naj se povezujemo, ne pa, kako bi poglabljali razlike – kajti veriga je le toliko močna kot njen najšibkejši del.