Ponedeljek, 23. 9. 2024, 15.34
1 mesec, 3 tedne
Moskovsko prekletstvo, ki mu Putin ne more ubežati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,24
Ruski predsednik Vladimir Putin spleta zavezništva z državami, kot so Kitajska, Severna Koreja ali Iran. Po drugi strani pa je sovražen Zahodu. Ta njegova politika je podobna politiki nekaterih ruskih knezov po uničenju Kijevske Rusije, kot sta bila Aleksander Nevski ali Ivan Kalita.
Vzpon velike kneževine Moskve, ki je temelj sodobne Rusije, je zasluga mongolsko-tatarske Zlate horde. Mongoli oziroma Tatari so od prve polovice 14. stoletja naprej podpirali Moskvo, ki je bila dolgo časa njihov zvesti vazal, zaveznik v boju proti nepokornim ruskim kneževinam in prva obrambna črta proti Litvi. Pozneje se je Moskovska Rusija otresla tatarske oblasti, toda kot v kakšnem začaranem krogu je današnja Rusija znova tam, kjer je bila Velika kneževina Moskva v 14. stoletju – nekakšna izpostava in prva obrambna črta velikega vzhodnega imperija, a tokrat ne mongolskega, ampak sodobnega kitajskega.
Leta 1938 je v tedanji komunistični Sovjetski zvezi luč sveta ugledal film Aleksander Nevski. To je bil čas pred sporazumom Molotov-Ribbentrop, ko je Stalin Sovjete še pripravljal na vojno s Hitlerjevo Nemčijo. Gre za film o ruskem oziroma novgorodskem knezu, ki je leta 1242 premagal nemške križarje, ki so hoteli zavojevati sever zdajšnje Rusije. Gre za očitno namig – nemški nacisti so novi nemški viteški red, ki hoče osvajati vzhodno Evropo oziroma si podrediti Rusijo.
Zahod naj bi bolj nevaren za Rusijo kot Mongoli
Ko je Stalin avgusta 1939 sklenil sporazum z Adolfom Hitlerjem, so film umaknili iz sovjetskih kinodvoran, a ga vrnili, ko je Nemčija junija 1941 napadla Sovjetsko zvezo.
V enem od začetnih prizorov filma vidimo Aleksandra Nevskega, kako svoje rojake prepričuje, naj se ne uprejo Mongolom (ti so leta 1240 podredili Rusijo oziroma Kijevsko Rusijo), ker lahko boj proti Mongolom počaka, saj Rusijo ogroža nevarnejši in zlobnejši sovražnik, ki ga je treba nemudoma premagati, če hočejo Rusi preživeti – Nemci, sovražnik, ki prihaja z zahoda.
Vladimir Putin kot Aleksander Nevski 2.0?
Nevski, ki se je bojeval proti Švedom in Nemcem, zavojevalcem, ki so prihajali z zahoda, je bil zvest vazal Mongolov, zavojevalcev, ki so prišli z vzhoda.
Rusija in Kitajska sta prvič merili moči v drugi polovici 17. stoletja, ko so Rusi prodrli do Tihega oceana. V tem prvem spopadu so bili Kitajci uspešnejši. Rusija je vrnila udarec Kitajski v 19. stoletju, ko je priključila del Mandžurije. Znova je prišlo do obmejnega spora leta 1969, ko je prišlo do spopadov ob reki Amur med sovjetskimi in kitajskimi silami. Spor med dvema komunističnima državama je izkoristil Washington, ki je sklenil zavezništvo s Pekingom. A po razpadu Sovjetske zveze je prišlo do otoplitve odnosov med Moskvo in Pekingom. Rusijo in Kitajsko zdaj druži protiameriško zavezništvo. Toda glede na svojo demografsko in gospodarsko moč je Kitajska v tem zavezništvu močnejši partner. Moskva je še zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini postala bolj odvisna od Pekinga.
Drža Aleksandra Nevskega ima precej podobnost z današnjo politiko Putinove Rusije. Ta je v sovražnih odnosih z Zahodom, obenem pa išče zavezništvo na vzhodu, pri vzpenjajoči se Kitajski. Ta je demografsko in gospodarsko veliko močnejša od Rusije. Nekateri tako že napovedujejo, da bo na koncu Rusija postala kitajska izpostava na stari celini oziroma poceni bencinski servis za Kitajsko.
Moskovsko prekletstvo? Vazalna kneževina Mongolov, ki postane kitajski satelit?
Če bo Rusija na koncu res postala zgolj kitajska izpostava, bo to ironija zgodovine. Današnja Rusija ima namreč korenine v Veliki kneževini Moskvi oziroma Moskovski Rusiji. Po podreditvi in razbitju Kijevske Rusije, velike države vseh vzhodnih Slovanov, na katero se lahko sklicujejo Rusi, Ukrajinci in Belorusi, so Mongoli izvajali politiko deli in vladaj.
Ker so želeli preprečiti, da bi se na severu današnje Rusije vzpostavilo novo močno politično središče okoli mesta Tver ob reki Volgi, ki je imelo precej ugodno lego za trgovino, so podpirali šibkejšo Moskvo. Ta je bila prvič omenjena šele leta 1147. Takrat je bila zgolj vas na zahodnem robu severne ruske kneževine Rostov-Suzdal.
Vzpon Moskve, ker je bila zvesta služabnica Zlate horde
Moskva se je vzpenjala, ker je bila zvesta Mongolom oziroma Zlati hordi. Leta 1327 je Moskva Mongolom pomagala zadušiti upor Tvera, leta 1339 pa upor v Smolensku. Moskvo je z mongolskim dovoljenjem vodil Ivan Danilovič, znan kot Ivan Kalita (kalita je mošnja z denarjem). Kot zvest mongolski oziroma tatarski vazal je postal vladar Velike kneževine Vladimir. Leta 1325 je tudi ruski patriarh svoj sedež iz Vladimirja prenesel v Moskvo – to je začetek moskovskega patriarhata.
Zlata horda je podpirala Moskvo tudi zato, ker se je bala prevelikega vzpona Litve. Ta je izkoristila razpad Kijevske Rusije in se širila proti jugu in vzhodu. Litovci, ki so bili takrat še pogani (šele leta 1387 so sprejeli katolištvo), so na začetku 14. stoletja načrtno ustanovili pravoslavno metropolijo, da bi k sebi pritegnili pravoslavne ruske kneževine.
Moskva za več kot stoletje podaljša oblast muslimanskih Tatarov nad Rusijo
Ta politika Litve je bila uspešna, saj so bila ruska mesta Smolensk, Tver in Novgorod tik pred tem, da se pridružijo Litvi. A je Litovcem s podporo Zlate horde štrene zmešala Moskva. Novgorod je namesto pod litovski prišel pod moskovski vpliv. Leta 1352 je Moskva priključila ozemlje Smolenska, v Tveru pa je prišlo do notranjih nesoglasij med plemiči in razpada.
Leto 1242. Tako so nekateri šaljivci letos septembra komentirali fotografije srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in njegovim mongolskim kolegom Uhnaginom Hurelsuhom. Gre seveda za namig na zgodovino: leta 1242 so namreč Mongoli vladali velikemu delu današnje Rusije in ruski knezi so bili vazali mongolskih kanov. Razmerja moči so se po nekaj stoletjih obrnila na glavo. Rusi so zasedli velik del nekdanjega mongolskega imperija. Rusija je od začetka 20. stoletja tudi nekakšna pokroviteljica od Kitajske neodvisne Mongolije.
Moskva oziroma Moskovska Rusija je tako postala vmesno območje med Litvo (ta se je konec 14. stoletja povezala s Poljsko, v 16. stoletju pa tudi združila z njo) in Zlato hordo, prva obrambna črta Zlate horde na njenem zahodnem obrobju. A premeteni kani Zlate horde so hkrati na vzhodu moskovske kneževine podpirali protimoskovske upore, vse v slogu deli in vladaj.
Moskovska Rusija kot naslednica velikega mongolskega imperija
Moskva se je poskušala pozneje otresti tatarske nadoblasti. Prvi uspeh je doživela leta 1380, dokončno pa se je otresla tatarske nadoblasti leta 1480, ko je izkoristila drobitev Zlate horde na več tatarskih kanatov. Moskva oziroma Rusija se je pozneje širila na območje tatarskih kanatov (kazanskega, sibirskega, krimskega ...) in se razširila vse do Tihega oceana. Postala je nekakšna naslednica srednjeveškega mongolskega imperija.
Na Daljnem vzhodu je bila ruska tekmica naprej Kitajska, ki je nekaj časa zadrževala ruske imperialne ambicije na tem območju (Rusom je uspelo zlomiti Kitajce šele sredi 19. stoletja), nato Japonska (z Japonci so leta 1904–1905 doživeli sramotni poraz), nato pa spet Kitajska.
Moskva kot šibkejši partner v kitajsko-ruskem zavezništvu
Z gospodarskim in tehnološkim vzponom Kitajske se je ravnotežje moči med Moskvo in Pekingom prevesilo na stran zadnjega. Rusijo in Kitajsko sicer v zadnjih letih povezuje strateško protiameriško oziroma protizahodno zavezništvo. V tem zavezništvu je Rusija šibkejši partner. Rusija tudi potrebuje kitajsko podporo, da lahko nadaljuje vojno v Ukrajini. Kot že omenjeno, so nekateri prepričani, da bo Rusija zaradi prevelike odvisnosti od Kitajske na koncu postala zgolj njena izpostava v Evropi.
Orlando Figes, The story of Russia (sl. Zgodba o Rusiji), 2022.
