SiolNET. Novice Svet
9,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Mesto, v katerem so lani umorili trikrat več ljudi kot v vsej Italiji

9,43

termometer

Chicago
V Chicagu, ki ima nekaj manj kot 2,7 milijona prebivalcev, so lani umorili skoraj 800 ljudi. Letos bo morda število še večje. Foto: Guliverimage

Lansko leto ZDA niso zaznamovali samo pandemija, množični protesti in izgredi ter predsedniške volitve, ampak tudi velik skok števila umorov. Neslavni prvak po številu umorov je tretje največje ameriško mesto Chicago.

"Ta ameriški pokol se mora ustaviti tukaj in zdaj." To je bil eden najbolj znanih stavkov inavguracijskega govora nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki ga je imel januarja 2017. Ameriški pokol oziroma prelivanje krvi je v prvi vrsti letelo na mesto Chicago.

Ameriška prestolnica umorov

To mesto, ki šteje nekaj manj kot 2,7 milijona ljudi (celotno metropolitansko območje pa okoli 8,8 milijona ljudi), je v zadnjih letih (znova) postalo ameriška prestolnica umorov.

Nemški policist Novice Neusmiljena vojna mafijskih klanov

V Chicagu, največjem mestu zvezne države Illinois, so leta 2010 po številu umorov na 100 tisoč prebivalcev prehiteli Los Angeles. Kot piše Chicago Tribune, je bilo leta 2010 v velemestu ob Velikih jezerih umorjenih dvakrat več ljudi na 100 tisoč prebivalcev kot v New Yorku.

Smrtonosna rekorda v letih 1974 in 1992

Mesto ima sicer dolgo zgodovino organiziranega kriminala in umorov, tudi razvpitih mafijskih umorov. V tem mestu je v času prohibicije podzemlju vladal zloglasni mafijec Al Capone, ki je med drugim ukazal zahrbtni umor tekmecev na valentinovo leta 1929.

Chicago je bil razvpito gangstersko mesto že v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so mafijci, kot je bil Al Capone (v sredini z belo obleko), v času prohibicije bogateli s prodajo alkohola. Chicago je bil razvpito gangstersko mesto že v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko so mafijci, kot je bil Al Capone (v sredini z belo obleko), v času prohibicije bogateli s prodajo alkohola. Foto: Getty Images

Glede na število umorov na 100 tisoč prebivalcev je imel Chicago v preteklih desetletjih dva rekordna vrha. Prvi je bil leta 1974, ko so v mestu, ki je takrat štelo nekaj več kot tri milijone prebivalcev, umorili 970 ljudi (29 umorov na 100 tisoč prebivalcev). Drugi pa je bil leta 1992, ko so v mestu, ki je imelo tedaj nekaj manj kot tri milijone prebivalcev, umorili 943 ljudi (34 umorov na 100 tisoč prebivalcev).

Upad umorov, nato pa spet skok

Po letu 1992 je število umorov začelo upadati. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila leta, ko je imel Chicago v ZDA in po svetu zelo svetlo podobo, saj so ga skoraj vsi povezovali s šampionskim NBA moštvom Chicago Bulls in najboljšim košarkarjem vseh časov Michaelom Jordanom.

Pripadniki michiganske milice Novice Kako so se ZDA razklale na dvoje

A število umorov je bilo kljub upadu vedno nad ameriškim povprečjem. V zadnjih letih pa se je to število začelo spet strmo povečevati. Leta 2015 je bilo v mestu do septembra vsaj 18 strelskih obračunov, v katerih so umrli vsaj štirje ljudje. Chicago so ameriški mediji razglasili za ameriško prestolnico množičnih strelskih obračunov.

Ameriški pokol v letih 2016 in 2020

A še hujše je bilo leta 2016, ko je bilo v Chicagu kar 58 odstotkov več umorov kot leto prej. V krvavem letu 2016 so v Chicagu umorili 762 ljudi oziroma več ljudi, kot so jih umorili v Los Angelesu in New Yorku skupaj (samo avgusta 2016 so v Chicagu umorili 92 ljudi). To je bil tisti ameriški pokol, o katerem je Trump govoril po zaprisegi januarja 2017.

Chicaška policija mora dobesedno skoraj vsak dan preiskovati nov umor. Chicaška policija mora dobesedno skoraj vsak dan preiskovati nov umor. Foto: Reuters

Nato se je stanje v mestu umirilo. Leta 2017 je število umorov v Chicagu padlo na 653, leta 2018 na 561 in leta 2019 na 492 umorov. Toda lani je število umorov spet sunkovito poskočilo, saj jih je bilo kar 787. Kot piše britanski Economist, je bilo lani v Chicagu skoraj trikrat več umorov kot v 60-milijonski Italiji.

V ZDA lani 30 odstotkov več umorov 

Povečanje števila umorov je bilo lani vseameriški pojav, ki pa je bil najbolj izrazit prav v Chicagu. Na ameriški zvezni ravni se je lani v primerjavi z letom 2019 število umorov povečalo za 30 odstotkov. Več umorov ni bilo samo v velemestih, ampak tudi v manjših mestih in na podeželju. Zelo velik zasuk glede na to, da se je med letoma 1993 in 2019 število nasilnih dejanj v ZDA skoraj prepolovilo.

Alexandria Ocasio-Cortez Novice Je to prihodnja socialistična predsednica ZDA?

Kriminolog iz Chicaga John Roman je v pogovoru za revijo Economist razloge za povečanje kriminala in umorov iskal v pandemiji korone. "Recept za nasilje v kateremkoli mestu na svetu je sestavljen iz gosto naseljenih območij mladih moških, ki nimajo ničesar za početi."

Brezposelnost, revščina, alkohol in orožje

Lani zaradi pandemije ni bilo šolskega pouka, delovna mesta so se zapirala, cerkve so prav tako priprle svoja vrata, tudi občinski centri in centri za preprečevanja nasilja niso delovali. Za nameček se je v času pandemije zaradi zapiranja gospodarstva v ZDA tudi povečala revščina.

Video o nasilju kriminalnih tolp v Chicagu: 

Ameriški sociolog Patrick Sharkey z Univerze Princeton ugotavlja, da se je prodaja alkohola in orožja, ki sta predhodnika nasilja, v času pandemije zelo povečala. Lani so prodali kar 23 milijonov kosov orožja, 63 odstotkov več kot po navadi. Prodaja alkohola se je povečala za 25 odstotkov.

Ubijalski učinek Minneapolisa

Toda pandemijo in zajezitvene ukrepe so lani poznale tudi druge države po svetu, vendar tam, za razliko od ZDA, ni prišlo do takšnega povečanja umorov. V Italiji je število umorov celo drastično padlo, v Angliji je bilo lani število umorov približno enako kot prej, tudi v Mehiki, zelo nasilni južni sosedi ZDA, lani ni prišlo do povečanja števila umorov, piše Economist.

Lou Dobbs Novice Lahko milijardne tožbe uničijo "Trumpovo" televizijo?

Zelo je na skok nasilja in umorov vplival tako imenovani učinek Minneapolisa, kot temu pravi Paul Cassell, profesor prava z univerze v Utahu. 25. maja lani je med aretacijo v Minneapolisu umrl temnopolti George Floyd, kar je sprožilo množične proteste, ki so se pogosto sprevrgli v izgrede. Policija je imela obilo dela zaradi protestov, kar je povzročilo policijsko odsotnost v predelih mest z visoko stopnjo kriminala.

Morilski teden v Chicagu

Stopnje umorov, ki so bile visoke celo leto, so v tem času še posebej poskočile. V Chicagu so med 27. majem in 2. junijem umorili 42 ljudi, kar je bil najbolj smrtonosen teden v mestu po letu 2001. Podobno je bilo tudi drugje po ZDA: med julijem in septembrom lani so bili tudi v New Yorku najbolj smrtonosni meseci v zadnjih letih.

Po 25. maju lani, ko je umrl George Floyd, se je po ZDA povečalo število umorov, tudi v Chicagu. Po 25. maju lani, ko je umrl George Floyd, se je po ZDA povečalo število umorov, tudi v Chicagu. Foto: Reuters

Po prvih podatkih bo letošnje leto v Chicagu morda še slabše. Kot piše na spletni strani chicaške podružnice televizije ABC, je bilo letos v prvih treh mesecih v mestu umorjenih 131 ljudi. Lani v enakem časovnem obdobju je bilo umorjenih 98 ljudi.

Mesto kriminalnih tolp

Pri Chicagu, ki ima zelo pestro rasno sestavo (44 odstotkov belcev, 32 odstotkov temnopoltih, 28 odstotkov latinskoameriških in pet odstotkov azijskih prebivalcev), je treba tudi omeniti, da je to mesto, v katerem je veliko mladih vključeno v kriminalne poulične tolpe.

Melania in Donald Trump Novice Kdo bo vladal ZDA v prihodnosti?

Po poročanju televizij ABC in NBC je v Chicagu več kot 100 tisoč ljudi vključenih v katero od več kot 60 tolp, ki delujejo v mestu in se ukvarjajo predvsem s prodajo mamil. V veliki večini so člani tolp temnopolti ali latinskoameriškega rodu. Članstvo v tolpah je v določenih soseskah skoraj stvar družinske tradicije.

Sedem odstotkov povzroči 80 odstotkov nasilnih dejanj

Leta 2011 so bili obračuni med tolpami vzrok za več kot 61 odstotkov vseh umorov v mestu. Kot je poleti 2015 za ameriško javno televizijo PBS dejal takratni šef chicaške policije Garry McCarthy, v Chicagu sedem odstotkov prebivalstva povzroči kar 80 odstotkov vseh nasilnih dejanj.

Marjorie Taylor Greene Novice Je ta ženska novi strah in trepet liberalne Amerike? Karlie Kloss Novice Indijanski poglavar, ki dviga prah v Nemčiji Pripadniki gibanja Boogaloo Novice Lahko ZDA zdrsijo v državljansko vojno?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin