Nedelja, 7. 2. 2021, 22.37
3 leta, 5 mesecev
Neusmiljena vojna mafijskih klanov
V Berlinu so lani novembra izbruhnili hudi poulični spopadi med arabskimi mafijskimi klani ter njihovimi nevarnimi in boja željnimi tekmeci – čečenskimi klani. Zdaj je premirje, toda številni se bojijo, da le začasno.
Zgodba ima korenine v 80. letih prejšnjega stoletja. V Libanonu je že nekaj let besnela krvava državljanska vojna. Nemčija (takrat še Zahodna Nemčija), ki je znana po svoji širokosrčni azilni politiki, je odprla vrata za begunce iz Libanona. Šlo je večinoma za palestinske Arabce, ki so že v Libanonu živeli kot begunci.
Rojstvo arabskih mafijskih družinskih klanov
Arabske velike družine, ki so prišle v Zahodno Nemčijo, so v novi domovini ohranile trdne in stroge klanske povezave. Sčasoma so se številne preoblikovale v mafijske družinske klane in se začele ukvarjati s kriminalom.
Trgovina z mamili in orožjem, izsiljevanje, zlorabe na bankomatih oziroma zlorabe kartic (nameščanje t. i. skimming naprav na bančne avtomate), nadzor nad prostitucijo v nekaterih berlinskih četrtih, vlomi in bančni ropi, vse to so kriminalna dejanja, s katerimi so arabski mafijski klani začeli služiti veliko denarja.
Vzporedni islamski pravni sistem
Po pisanju nemškega tabloida Bild, ki se je skliceval na tajne podatke berlinske policije, je leta 2015 v Berlinu delovalo dvanajst mafijskih družinskih klanov arabskega izvora, ki so bili odgovorni za skoraj vsako četrto kaznivo dejanje, ki je povezano z organiziranim kriminalom.
Videoposnetek o arabskih mafijskih klanih:
Mafijski klani so tudi vzpostavili vzporedni pravni sistem oziroma islamskega "mirovnega sodnika", ki rešuje spore med člani klana, pa tudi znotraj celotne skupnosti muslimanskih priseljencev.
Bahaško razkazovanje bogastva
Arabski mafijci so denar, pridobljen z organiziranim kriminalom, porabljali za nakupe dragih, luksuznih avtomobilov in ročnih ur ter nepremičnin – od poslovnih prostorov do razkošnih vil. S temi nakupi so bahaško razkazovali svoja bogastvo in moč. Denar iz nezakonitih poslov so tudi prelivali v zakonite dejavnosti.
Leta 2015 je izbruhnila migrantska kriza in Nemčija je spet na stežaj odprla vrata za begunce in migrante. Arabski mafijski klani v Nemčiji so zelo hitro zavohali novo priložnost za nezakonito pridobivanje denarja.
Goljufije s pomočjo prosilcev za azil
Nove migrante arabskih korenin so rekrutirali v svoje vrste, hkrati pa začeli na veliko goljufati nemški socialni sistem. Nemška država je namreč tistim, ki so oddali svoje stanovanje beguncem oziroma prosilcem za azil, plačala po 25 evrov na osebo na noč.
Arabski mafijski klani radi izvajajo spektakularne rope. Novembra 2019 so pripadniki klana Remmo vdrli v nek muzej v Dresdnu in ukradli dragocene dragulje. Novembra lani je nemška policija izvedla racijo v berlinski četrti Neukölln (na fotografiji) in aretirala dva člana družinskega klana Remmo.
Arabski klani so se hitro organizirali in pripravili stanovanja za prosilce za azil. Potem so prijavili prosilca za azil na tem stanovanjskem naslovu in tako dobivali subvencije od države, čeprav azilanti dejansko sploh niso živeli tam oziroma so živeli tam le kratek čas.
Novi tekmeci
A novi migranti oziroma novi azilanti so kmalu postali tekmeci. Zlasti migranti iz Sirije, ki so tudi hoteli služiti z donosno trgovino z mamili in so bili vojaško izurjeni, so kmalu začeli ogrožati stare, libanonske mafijske klane.
Toda daleč najnevarnejši tekmeci libanonskim arabskim mafijskim klanom so v zadnjem času postali čečenski klani. Prvi Čečeni so kot begunci oziroma prosilci za azil v Nemčijo prišli v 90. letih, ko je v Čečeniji divjala krvava prva čečenska vojna (1994–1996) med ruskimi silami in čečenskimi uporniki, ki so želeli Čečenijo osamosvojiti od Rusije.
Bojevali so se za Hitlerja in Islamsko državo
Pozneje je v Čečeniji izbruhnila še druga čečenska vojna (1999–2009), v kateri so zmagali Rusi. V Nemčiji zdaj živi okoli 50 tisoč Čečenov, največ v Berlinu, Hamburgu in Porurju. So zelo arhaična in zaprta skupnost, še bolj zaprta kot arabska. Ker so se Čečeni med drugo svetovno vojno skupaj z nemško vojsko borili proti Stalinovi Sovjetski zvezi, so prepričani, da so si zaslužili pravico do bivanja v Nemčiji.
Videoposnetek o čečensko-arabskem sporu v Berlinu:
So strogi muslimani, veliko je verskih fanatikov. Številni Čečeni, sinovi tistih, ki so kot begunci iz Rusije prišli v Nemčijo, so odšli v Sirijo in Irak kot prostovoljci v pomoč zloglasni Islamski državi. Veljajo za surove vojščake, ki so bili v Siriji in Iraku v prvih vrstah ob obglavljanju ujetnikov.
Čečenski poulični pretepači
Kot piše nemški tednik Focus, se arabski mafijci zelo medijsko izpostavljajo in se skoraj zvezdniško obnašajo, medtem ko čečenski mafijci želijo biti anonimni. Čečeni imajo arabske mafijce, ki radi vozijo drage avtomobile, za debele, dekadentne in utrujene.
Čečenski kriminalni klani, ki že zdaj nadzirajo precej trgovine z mamili, svoje ozemlje širijo z neizprosnim nasiljem. Zaradi svoje bojevitosti so kljub svoji maloštevilnosti velikokrat zmagovalci v pouličnih spopadih. Leta 2015 so Čečeni v severnonemškem mestu Celle premagali številčnejše kurdske preprodajalce mamil. Leta 2017 so se v berlinski četrti Wedding lotili Albancev.
Lov na Arabce v Dijonu
Lani poleti so Čečeni v nemški sosedi Franciji nekaj dni ustrahovali mesto Dijon. Ko je v tem mestu neki Maročan z nožem zabodel čečenskega najstnika, so se Čečeni iz več evropskih držav (Belgije, Nemčije in Avstrije) mobilizirali s pomočjo družabnih omrežij in prišli v Dijon. Tu so, oboroženi s sekirami in strelnim orožjem, po mestu lovili Arabce. Šele prihod posebnih policijskih enot je ustavil njihov pohod po mestu.
Čečenski maščevalni pohod v Dijonu:
Eden od vodij Čečenov je takrat pohod na Dijon pojasnil z besedami: "Eden od naših je bil napaden. Mi nikoli ne gremo na policijo. Mi to sami uredimo. Nikoli ne naredite te napake, da udarite kakšnega Čečena."
Čečensko-arabska bitka za Berlin
Podobno bojeviti so tudi berlinski Čečeni. Lani novembra je skupina Čečenov, oboroženih z noži, teleskopskimi palicami in jeklenimi cevmi, napadla skupino moških arabskega rodu, ki so pred nekim kioskom v berlinski četrti Neukölln nič hudega sluteč pili čaj in kadili.
V napadu je bilo poškodovanih enajst ljudi. Trije moški, stari 16, 39 in 46 let, so morali v bolnišnico zaradi težkih poškodb. Napadu sta 7. in 8. novembra sledila še dva huda poulična spopada med Čečeni in pripadniki arabskih mafijskih klanov. Po pisanju Focusa so bili to najhujši spopadi kriminalnih skupin za ozemlje v Berlinu po drugi svetovni vojni.
Začasno premirje med Arabci in Čečeni
Ob koncu leta je prišlo med Čečeni in Arabci do premirja. A številni so prepričani, da je to le začasno zatišje. Vodja berlinske policije Barbara Slowik tako pričakuje nadaljnje zaostrovanje na berlinskih ulicah.
Nemci so prepričani, da ruski predsednik Vladimir Putin s pomočjo ruske tajne službe FSB načrtno spodbuja izseljevanje čečenskih kriminalnih klanov iz Rusije v Nemčijo.
Nemce čudi, da se je v zadnjih letih tako povečalo število prosilcev za azil iz Čečenije, čeprav tam že dolgo ni več spopadov. Samo leta 2013 je tako za azil v Nemčiji zaprosilo 14 tisoč Čečenov. Kot piše Focus, je po podatkih nemške zvezne vlade v ozadju ruska tajna služba FSB.
Načrtno izseljevanje Čečenov v Nemčijo
Ruski agenti naj bi načrtno spodbujali uporniške čečenske družine, naj se izselijo v Nemčijo, kjer naj bi vsakega Čečena čakali štirje hektarji zemlje, avtomobil in račun na banki. V Nemčijo naj bi se priselilo tudi veliko čečenskih kriminalcev, ki naj bi jim FSB celo priskrbela ponarejene osebne dokumente.
Rusi naj bi to delali zato, ker pričakujejo, da bodo Čečeni s svojimi arhaičnimi klani in bojevitim značajem v Nemčiji spodkopavali javni mir in sejali nemire. "Putin nam je zavestno poslal na grbo ljudi iz težkih kriminalnih klanov," je za Focus povedal neimenovani visoki predstavnik nemške vlade, odgovoren za varnostno problematiko.
51