SiolNET. Novice Svet
4,79

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kdo bo vladal ZDA v prihodnosti?

4,79

termometer

Donald Trump je podpisal izvršni ukaz za blaginjo ameriških državljanov latinskoameriškega rodu
V ZDA živi po nekaterih ocenah okoli 60 milijonov ljudi, ki so latinskoameriškega rodu. Če je pred volitvami leta 2016 Donald Trump precej udrihal po priseljencih iz Latinske Amerike, je pred lanskimi volitvami obrnil ploščo in celo podpisal izvršni ukaz, ki je v ZDA živečim Latinoameričanom obljubljal državno pomoč pri njihovem šolanju in gospodarskih dejavnostih. Foto: Reuters

V času ameriške osamosvojitve od britanske krone so bile ZDA država, v kateri so prevladovali belci britanskega rodu. Pozneje so ZDA postale talilni lonec za evropske priseljence, zadnja leta pa se vse bolj krepi delež Latinoameričanov.

Donald Trump je leta 2016 zmagal na ameriških predsedniških volitvah tudi zaradi obljub, da bo zelo zaostril politiko priseljevanja. Njegova najodmevnejša predvolilna obljuba je bila napoved, da bo na meji z Mehiko zgradil zid, ki ga bo plačala južna soseda.

Izgon nezakonitih priseljencev

Poleg zidu je Trump pred volitvami napovedoval izgon več milijonov nezakonitih priseljencev iz ZDA. Najmočnejša država na svetu je sicer zaostrila politiko do priseljevanja, a najbolj radikalnih obljub Trump na koncu ni izpolnil.

Nemški policist Novice Neusmiljena vojna mafijskih klanov

Tudi v predvolilni kampanji pred lanskimi predsedniškimi volitvami vprašanje priseljevanja ni bilo v ospredju. Še več, pred lanskimi volitvami se je Trump celo dobrikal priseljencem, da bi dobil njihove glasove.

Bidnova liberalna zakonodaja o priseljevanju

Po zmagi Joeja Bidna bodo demokrati poskusili uveljaviti zelo liberalno politiko priseljevanja. V kongres je tako prišla več sto strani dolga Bidnova zakonodaja o priseljevanju, ki bo med drugim okoli enajstim milijonom nezakonitih priseljencev omogočila pridobitev ameriškega državljanstva.

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je pred volitvami nagovarjal tudi latinskoameriške volivce. Ti tradicionalno večinoma volijo demokrate. Podobno so že nekaj desetletij demokratom zvesti tudi temnopolti volivci. Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je pred volitvami nagovarjal tudi latinskoameriške volivce. Ti tradicionalno večinoma volijo demokrate. Podobno so že nekaj desetletij demokratom zvesti tudi temnopolti volivci. Foto: Reuters

Zakonodaja bo tudi omogočila večji prihod priseljencev v ZDA na podlagi načela o združevanju družin, bolj bodo odprta vrata tudi za ekonomske priseljence, ki jih bo potrebovalo ameriško gospodarstvo. Zakonodaja bo, če bo sprejeta, tudi omogočila nekaterim že izgnanim tujim državljanom, da se vrnejo v ZDA iz človekoljubnih razlogov.

Demokrati navdušeni, republikanci zadržani

Nosilec predstavitve Bidnove zakonodaje bo senator iz New Jerseyja Robert Menendez, ki je kubanskega rodu (njegovi starši so se v New York priselili že nekaj let pred Castrovim prevzemom oblasti na karibskem otoku).

Berlin Novice Kako etnično pisana so evropska velemesta

Demokrati so liberalno zakonodajo do priseljevanja že pozdravili, manj pa je navdušenja na republikanski strani. V senatu imajo demokrati in republikanci po 50 sedežev, jeziček na tehtnici pa je podpredsednica ZDA Kamala Harris, ki je tudi predsednica senata.

Republikanska blokada?

Demokrati bodo morali za priseljensko zakonodajo pridobiti vsaj deset republikanskih senatorjev, če se hočejo izogniti obstrukciji (tako imenovanemu filibusterju), ki lahko odloži ali celo blokira sprejetje zakonodaje.

Publicistka Ann Coulter je ena od najbolj gorečih nasprotnic priseljevanje Latinoameričanov v ZDA. Čeprav imajo skoraj vsi Američani korenine na drugih celinah in so se oni ali njihovi predniki v ZDA oziroma v Severno Ameriko priselili od drugod, pa sama deli Američane na potomce naseljencev (settlers) in potomce priseljencev (immigrants). Prvo skupino, v katero se prišteva tudi sama, sestavljajo po njenem mnenju potomci prvih evropskih prišlekov v Severni Ameriki iz Velike Britanije oziroma Anglije. ZDA so po njenem mnenju ustvarili naseljenci, ne priseljenci. Publicistka Ann Coulter je ena od najbolj gorečih nasprotnic priseljevanje Latinoameričanov v ZDA. Čeprav imajo skoraj vsi Američani korenine na drugih celinah in so se oni ali njihovi predniki v ZDA oziroma v Severno Ameriko priselili od drugod, pa sama deli Američane na potomce naseljencev (settlers) in potomce priseljencev (immigrants). Prvo skupino, v katero se prišteva tudi sama, sestavljajo po njenem mnenju potomci prvih evropskih prišlekov v Severni Ameriki iz Velike Britanije oziroma Anglije. ZDA so po njenem mnenju ustvarili naseljenci, ne priseljenci. Foto: Reuters

Poleg glavne zakonodaje o priseljevanju pa si demokrati prizadevajo tudi za številne manjše zakone o priseljevanju, med katerimi je tudi tisti, ki bi tako imenovanim sanjačem (dreamers), ki živijo v ZDA nezakonito, so pa v državo prišli kot otroci, omogočil pridobitev ameriškega državljanstva.

Omejevanje priseljevanja Kitajcev, katoličanov in Judov

ZDA veljajo za deželo priseljencev, a vrata v "obljubljeno deželo" niso bila vedno na široko odprta za vse. V zadnji četrtini 19. stoletja so ameriški zakoni ovirali ali celo preprečevali priseljevanje Azijcev, predvsem Kitajcev. Ti so se priseljevali predvsem v Kalifornijo.

Francoski vojak pred Eifflovim stolpom Novice Je Francija na robu državljanske vojne?

Pozneje so se v ZDA, ki so bile sprva skoraj izključno protestantska država, pod udarom nasprotnikov priseljevanja znašli tudi katoliški in judovski priseljenci iz vzhodne in južne Evrope.

Protikatoliški kukluksklan

Leta 1915 je bila celo obnovljena organizacija kukluksklan (ponovno oživitev te organizacije je navdihnil film Rojstvo naroda iz leta 1915, ki govori o prvem KKK v letih po ameriški državljanski vojni), ki pa tokrat ni bila usmerjena samo proti temnopoltim, ampak tudi proti katoličanom in Judom.

V ZDA živi več kot 170 tisoč Američanov, ki zase pravijo, da so slovenskega rodu. Po ocenah pa živi v ZDA več kot 300 tisoč ljudi, ki so (vsaj delno) slovenskega rodu. Med njimi je tudi senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar. Največ Slovencev se je v ZDA s trebuhom za kruhom izselilo na koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Po prvi svetovni vojni je imigracijska zakonodaja omejevala priseljevanje katoličanov, torej tudi Slovencev, v ZDA. V ZDA živi več kot 170 tisoč Američanov, ki zase pravijo, da so slovenskega rodu. Po ocenah pa živi v ZDA več kot 300 tisoč ljudi, ki so (vsaj delno) slovenskega rodu. Med njimi je tudi senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar. Največ Slovencev se je v ZDA s trebuhom za kruhom izselilo na koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Po prvi svetovni vojni je imigracijska zakonodaja omejevala priseljevanje katoličanov, torej tudi Slovencev, v ZDA. Foto: Reuters

ZDA so z zakonodajo, na primer tisto iz leta 1921, zmanjševale priseljevanje z juga in vzhoda stare celine (Italijani, Grki, Judje, Litvanci, Poljaki …) s pomočjo kvot. Bolj zaželeni so bili protestantski priseljenci z zahoda in severa Evrope (Britanci in Skandinavci).

Odprte meje za Azijce in katoličane

Leta 1952 je bilo odpravljeno omejevanje priseljevanja iz rasnih razlogov, ki je preprečevalo priseljevanje Azijcev, kvote pa so bile še vedno ohranjene. Te so se poslovile z zakonodajo iz leta 1965. S tem je bilo uradno konec omejevanja priseljevanja s posameznih svetovnih področij, na primer z juga in vzhoda Evrope ter iz Azije.

Dunaj Novice Kako se islamisti kalijo v prestolnici Balkana

Število prebivalcev ZDA je zaradi priseljevanja stalno naraščalo. Če so ZDA leta 1790 štele malce manj kot štiri milijone prebivalcev (Indijanci oziroma staroselci v statistiko niso vključeni), so jih imele leta 1850 23,2 milijona, leta 1900 pa 76, 2 milijona. Leta 1950 je v ZDA živelo 151,3 milijona prebivalcev, leta 2000 281,4 milijona, lani pa 333 milijonov.

Največji delež belcev pred drugo svetovno vojno

Zaradi priseljevanja se spreminjajo tudi rasna razmerja v ZDA. Leta 1790 so tako v ZDA belci predstavljali 80,7 odstotka prebivalstva, temnopolti (gre za sužnje, ki so živeli na jugu ZDA) pa 19,3 odstotka. Pozneje je absolutno in tudi relativno število belcev zaradi priseljevanja iz Evrope naraslo.

Da so ZDA država priseljencev, lahko vidimo tudi na primeru Melanie in Donalda Trumpa. Nekdanja prva dama ZDA Melania se je rodila v Sloveniji, pa tudi njen mož Donald nima kakšnih globokih korenin v ZDA. V ZDA se je od njegovih prednikov rodil samo njegov oče, in sicer leta 1905. Trumpov dedek in babica po očetovi strani sta se rodila v Nemčiji. Po materini strani se ni noben njegov prednik rodil v ZDA. Trumpova mama se namreč ni rodila v ZDA, ampak na Škotskem. Trump torej nima nobenih prednikov, ki bi živeli v ZDA v času vojne za neodvisnost od Velike Britanije v 18. stoletju ali v času državljanske vojne (1861-1865). Po merilih Coulterjeve vsekakor ni potomec naseljencev. Da so ZDA država priseljencev, lahko vidimo tudi na primeru Melanie in Donalda Trumpa. Nekdanja prva dama ZDA Melania se je rodila v Sloveniji, pa tudi njen mož Donald nima kakšnih globokih korenin v ZDA. V ZDA se je od njegovih prednikov rodil samo njegov oče, in sicer leta 1905. Trumpov dedek in babica po očetovi strani sta se rodila v Nemčiji. Po materini strani se ni noben njegov prednik rodil v ZDA. Trumpova mama se namreč ni rodila v ZDA, ampak na Škotskem. Trump torej nima nobenih prednikov, ki bi živeli v ZDA v času vojne za neodvisnost od Velike Britanije v 18. stoletju ali v času državljanske vojne (1861-1865). Po merilih Coulterjeve vsekakor ni potomec naseljencev. Foto: Reuters

Leta 1930 so belci predstavljali 89,8 odstotka prebivalstva ZDA, temnopolti pa 9,7 odstotka. Rasno razmerje se je pozneje spremenilo zaradi priseljevanja iz Latinske Amerike in neevropskih držav ter tudi zaradi različnih stopenj rojstev v posameznih rasnih oziroma etničnih skupinah.

Nešpansko govorečih belcev manj kot dve tretjine

Tako so leta 2017 belci predstavljali 73 odstotkov prebivalstva ZDA, temnopolti 12,7 odstotka, Azijci 5,4 odstotka, večrasni 3,1 odstotka … Če pa štejemo samo belce, ki niso latinskoameriškega rodu, je teh bilo leta 2017 v ZDA 197,3 milijona oziroma 61,5 odstotka.

Alexandria Ocasio-Cortez Novice Je to prihodnja socialistična predsednica ZDA?

Skupina, ki v zadnjem času v ZDA najhitreje narašča, so Latinoameričani. Teh je bilo leta 2017 56,5 milijona oziroma 17,6 odstotka. Prav priseljevanje špansko govorečih iz držav južno od reke Rio grande je bilo pred volitvami leta 2016 glavna tarča Trumpove kampanje (poleg priseljevanja iz muslimanskih držav).

Konec talilnega lonca?

Pred lanskimi volitvami pa je Trump snubil tudi te volivce. Pri nekaterih skupinah je bil kar uspešen – pri priseljencih kubanskega in venezuelskega rodu na Floridi ter priseljencih mehiških korenin v Teksasu. A večina volivcev latinskoameriških korenin je volila Bidna. Z novo zakonodajo želijo demokrati še bolj navezati nase to skupino volivcev.

Naraščanje števila latinskoameriških volivcev je dobra novica za mlado demokratinjo Alexandrio Ocasio-Cortez, ki ima po obeh starših korenine v Portoriku. Ne smemo pa latinskoameriških volivcev metati v en koš. Kubanci, ki so precej protikomunistično usmerjeno, so na primer veliki podporniki republikancev. Naraščanje števila latinskoameriških volivcev je dobra novica za mlado demokratinjo Alexandrio Ocasio-Cortez, ki ima po obeh starših korenine v Portoriku. Ne smemo pa latinskoameriških volivcev metati v en koš. Kubanci, ki so precej protikomunistično usmerjeno, so na primer veliki podporniki republikancev. Foto: Reuters

Če so ZDA dolga časa veljale za talilni lonec, v katerem se priseljenci evropskega rodu prej ali slej stopijo v angleško govoreči ameriški narod, je prav priseljevanje iz Latinske Amerike precej spodkopalo ta model. Latinoameričani tako v ZDA bolj ali manj ostanejo Latinoameričani ter se trdoživo oklepajo španščine in svoje kulture.

Latinskoameriška prihodnost ZDA?

Latinoameričani bodo imeli v ZDA v prihodnje verjetno še večjo težo. Po statističnih podatkih iz leta 2017 v skupini prebivalcev ZDA, ki so stari od pet do sedemnajst let, delež Latinoameričanov predstavlja 25 odstotkov. Nešpansko govorečih belcev je v tej skupini 51 odstotkov, temnopoltih pa 14 odstotkov.

Marjorie Taylor Greene Novice Je ta ženska novi strah in trepet liberalne Amerike? Beau Biden Novice Bi bil to najboljši predsednik ZDA vseh časov?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin