Petek, 29. 9. 2023, 22.16
1 leto, 2 meseca
Kdo od njiju bo postavil novo vlado?
Slovaki bodo v soboto na predčasnih volitvah izvolili nov parlament. Največ možnosti za zmago ima proruska in evroskeptična stranka Smer nekdanjega premierja Roberta Fica. Po anketah ji tesno sledi prozahodna in proevropska liberalna Progresivna Slovaška, ki jo vodi Michal Šimečka.
Letošnje slovaške parlamentarne volitve so zanimive tudi za mednarodno javnost, saj bi po volitvah ta 5,4-milijonska država lahko dobila prorusko vlado.
Slovaška vlada podpira Ukrajino, večina Slovakov je za Rusijo
Slovaška je po izbruhu vojne v Ukrajini podprla svojo vzhodno sosedo in ji pošiljala orožje (med drugim tudi protiletalske raketne sisteme S-300 in bojna letala mig-29). Država je tudi sprejela več kot sto tisoč ukrajinskih beguncev in podprla vse sankcije proti Rusiji, čeprav je ta potezo neposredno vplivala na njeno oskrbo z energenti.
Ta slovaška podpora Ukrajini je ostala trdna, čeprav so zaporedne raziskave pokazale, da več kot polovica Slovakov za vojno krivi Zahod ali Ukrajino.
Fico napoveduje konec vojaške pomoči Ukrajini
Iz opozicije so na vladno proukrajinsko in prozahodno politiko nenehno letele puščice. Velik kritik proukrajinske politike je tudi nekdanji slovaški premier Robert Fico. Ta je pred volitvami napovedoval konec pošiljanja slovaškega orožja Ukrajini.
Robert Fico, ta je bil pred žametno revolucijo član Komunistične partije Češkoslovaške, je bil slovaški premier že v letih 2006–2010 in 2012–2018. Ko je leta 2018 odstopil, je še vedno ostal na čelu stranke, premier pa je postal njegov strankarski kolega Peter Pellegrini (levo). Po volitvah leta 2020, ko je Smer doživela poraz, je Pellegrini želel prevzeti stranko, a mu to ni uspelo, zato je ustanovil lastno stranko Glas.
Je pa bil Fico tik pred volitvami v intervjuju za Reuters malce bolj zadržan glede napovedi o popolni ustavitvi dobav orožja Ukrajini. Tudi ni bil popolnoma nedvoumen glede tega, ali bodo slovaške tovarne orožja lahko prodajale strelivo Ukrajini. Iz njegov besed je bilo tudi razbrati, da ne bo ustavil dobav zahodnega orožja, ki ga druge države pošiljajo Ukrajini čez slovaško ozemlje.
Obeta se tesen boj za zmago
Če so ankete dolgo kazale, da nihče ne ogroža Ficove zmage, so ankete, ki so bile opravljene po 20. septembru, napovedale tesnejši boj za zmago. V nekaterih anketah je podpora Smeri upadla celo pod 20 odstotkov, poleg tega ji tesno sledi liberalna stranka Progresivna Slovaška. Mogoče je torej tudi, po zadnjih anketah sodeč, da PS prehiti Smer.
Težava za PS in proti-Ficov tabor pa je, da so močne tudi stranke, ki so potencialne Ficove povolilne partnerice. V prvi vrsti gre za socialdemokratsko stranko Glas (sl. Hlas), ki jo vodi nekdanji Ficov strankarski kolega in tesni sodelavec Peter Pellegrini.
Ima Pellegrini v rokah ključ za sestavo nove vlade?
Prav Pellegrini je leta 2018 na premierskem položaju zamenjal Fica, ki je s svojim odstopom želel pomiriti Slovake, ki so se množično odpravili na ulice po naročenem umoru raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Za umor novinarja, ki je raziskoval korupcijske zgodbe, so številni krivili prav Ficovo vlado, a se ti sumi niso potrdili.
Leta 2019 je slovaška predsednica postala proevropska Zuzana Čaputova, ki je bila tudi med ustanovitelji Progresivne Slovaške. Čaputova je tudi odločna zagovornica Ukrajine in velika nasprotnica Putinove Rusije.
"Pellegrini ne bo zmagal na volitvah, bo pa verjetno odločil, kakšna vlada bo sestavljena po volitvah in ali bo to vlada s Smerjo ali s Progresivno Slovaško in drugimi partnerji," je za slovaški časopis Pravda povedal slovaški politolog Michal Cirner.
Bo v vladi tudi skrajno desna Republika?
Je pa nedavna raziskava med vodstvom Glasa, ki jo je izvedel slovaški časopis Dennik N, pokazala, da je 17 od 20 članov upravnega odbora stranke za pridružitev vladi, ki bi jo vodila Smer. Po drugi strani pa Pellegrini zelo ostro nasprotuje temu, da bi Glas šel v vlado, v kateri bi bila tudi skrajno desna Republika.
Pellegrini ima pripadnike Republike za fašiste, piše bruseljski spletni medij Euractiv. A vodja Republike, evropski poslanec Milan Uhrik, trdi, da bodo stranke, ki izključujejo sodelovanje z njimi, po volitvah spremenile melodijo.
Uspehi in porazi Progresivne Slovaške
Progresivna Slovaška (PS), ki utegne Ficu zmago odnesti pred nosom, je bila ustanovljena leta 2017. Leta 2019 je soustanoviteljica stranke Zuzana Čaputova zmagala na slovaških predsedniških volitvah, stranka se je istega leta tudi odlično odrezala na evropskih volitvah. Kljub temu se na parlamentarnih volitvah leta 2020 Progresivni Slovaški, ki je zlasti močna v Bratislavi, ni uspelo prebiti v parlament.
Javnomnenjske ankete na zelo visoko četrto mesto uvrščajo skrajno desno Republiko, ki je znana po svoji rusofiliji, nasprotovanju EU in protiromski retoriki. Nekateri Republiko, ki jo vodi Milan Uhrik, označujejo kar za neofašistično ali neonacistično stranko.
PS od lani vodi 39-letni Michal Šimečka, ki je bil leta 2019 izvoljen v Evropski parlament (je tudi podpredsednik Evropskega parlamenta). Šimečka je bil v preteklosti predavatelj na univerzah v Pragi in Bratislavi, politični svetovalec v Evropskem parlamentu in novinar.
Za vlado je treba dobiti podporo vsaj 76 poslancev
Če mu bo uspelo postati premier, bo najmlajši premier v slovaški zgodovini. A Šimečka ali Fico si bosta morala za prevzem vlade v novem sklicu parlamenta zagotoviti podporo vsaj 76 poslancev. Vseh sedežev v parlamentu je 150.