Petek, 25. 11. 2022, 22.25
1 leto, 12 mesecev
Je to kitajska pot v slepo ulico?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,63
17
Če je velik del sveta opustil stroge zajezitvene ukrepe proti širjenju koronavirusa, pa Kitajska skuša še vedno v kali zatreti vsak poskus izbruha okužb.
Kitajska že od januarja 2020 izvaja strategijo ničelne tolerance do bolezni covid-19. Težava za Kitajsko je, da vsako začasno sproščanje ukrepov povzroči vzpon števila okuženih, na katerega se oblast odzove z novo zaostritvijo ukrepov. Peking je tako po svoje postal ujetnik svoje strategije. To ima tudi ekonomske posledice, tako za Kitajsko kot svetovno gospodarstvo.
Decembra 2019 se je v kitajskem velemestu Wuhan v provinci Hubej po uradnih podatkih prvič pojavil skrivnostni virus, ki je povzročal netipično pljučnico. Kitajske oblasti so sprva omahovale glede ukrepov, tako da se je virus lahko razširil tudi v tujino. V prvih dneh pandemije je Peking v prvi vrsti poskušal preprečiti širjenje informacij o novem virusu.
Po začetnem omahovanju strogi ukrepi
Kitajska je Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) obvestila o atipični pljučnici, ki jo povzroča neznan virus, 31. decembra 2019. Takrat so Kitajci še trdili, da ni primerov, ki bi dokazovali prenos bolezni s človeka na človeka. Da gre za do tedaj neznan virus, pozneje poimenovan novi koronavirus oziroma sars-cov-2, so odkrili 7. januarja 2020.
Šele 23. januarja 2020 so kitajske oblasti uvedle stroge ukrepe za zajezitev pandemije. Wuhan, kjer je virus po uradnih podatkih prvič izbruhnil, je dobesedno postal velika karantena, od preostale Kitajske je bila odrezana tudi vsa provinca Hubej, ki šteje 60 milijonov ljudi. Iz Kitajske so prihajala poročila o drastičnih ukrepih za zajezitev virusa. Ljudje v zaprtih delih Kitajske – razen izjemoma – niso smeli odhajati iz svojih stanovanj, da se virus ne bi širil.
Napovedi o kitajskem virusnem Černobilu
Čeprav so prvi primer okužbe z novim koronavirusom zunaj Kitajske odkrili 13. januarja 2020 (na Tajskem), je svet takrat večinoma na bolezen še gledal kot na nekakšno kitajsko eksotično zanimivost.
Marca 2020 je Wuhan, ki je bil pod strogo karanteno, obiskal kitajski predsednik Ši Džinping. Zelo strogi ukrepi za zajezitev širjenja virusa so bili uvedeni v tem mestu 23. januarja 2020 in so trajali 76 dni. V poznejših letih je bilo zaradi novih iz izbruhov okužb v delih mesta spet zaprto javno in gospodarsko življenje.
Februarja 2020 so nekateri zahodni mediji celo ugibali, ali bo novi koronavirus postal Černobil kitajskega predsednika Šija Džinpinga. Torej da bo pandemija covid-19 (tako ime je dobila bolezen, ki jo povzroča novi koronavirus) zamajala kitajsko komunistično oblast, kot je nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 zamajala komunistično Sovjetsko zvezo.
Uspehi kitajskih zajezitvenih ukrepov
Na koncu pa je Kitajski uspelo z zelo strogimi zajezitvenimi ukrepi skoraj popolnoma omejiti širjenje virusa. Po drugi strani pa so bile manj uspešne številne druge države po svetu, čeprav so se deloma zgledovale po kitajskih ukrepih. Do približno sredine novembra 2020 so tako po podatkih spletne strani worldometers.info na Kitajskem zaradi bolezni covid-19 umrli trije prebivalci na milijon ljudi oziroma nekaj več kot 4.600. Vseh Kitajcev je nekaj več kot 1,4 milijarde.
Za primerjavo: v Belgiji, ki je bila, če odštejemo državico San Marino, sredi novembra 2020 država z največ mrtvimi na milijon prebivalcev na svetu, je do takrat zaradi koronavirusa umrlo približno 1.200 ljudi na milijon prebivalcev. Belgija ima okoli 11,6 milijona prebivalcev.
Kitajski zajezitveni ukrepi postajajo trajni
Kitajska oblast se je tudi po tem, ko je končala stroge zajezitvene ukrepe v Wuhanu in Hubeju, na vsak majhen pojav virusa odzvala z zapiranjem javnega in gospodarskega življenja v delu Kitajske, v katerem so odkrili virus. Ta kitajska politika zatiranja virusa oziroma izbruhov bolezni covid-19 v kali je dobila ime strategija ničelne tolerance do covid-19 (ang. zero covid).
V zaščitne bele obleke odeto zdravstveno osebje, ki izvaja strategijo ničelnega covid-19, je postalo v zadnjih letih samoumeven del kitajskega javnega življenja. Na fotografiji so zdravstveni delavci v Pekingu novembra letos, potem ko je v mestu prišlo do novega izbruha. Na lestvici na spletni strani worldometers.info je Kitajska trenutno na 220. mestu na svetu glede mrtvih na milijon prebivalcev zaradi covid-19. Od začetka pandemije do 25. novembra letos so po kitajskih podatkih zaradi bolezni covid-19 umrli štirje ljudje na milijon prebivalcev (skupaj 5.232 ljudi).
Medtem ko se za preostali svet zdi, da se je postopoma naučil živeti z virusom oziroma se je sprijaznil z obstojem bolezni covid-19, pa Kitajska še vedno vztraja pri politiki, ki jo je začela izvajati 23. januarja 2020.
Nov porast okužb na Kitajskem
Kljub strategiji ničelne toleralce do covid-19 ta še vedno zahteva kitajska življenja. Pred dnevi je Kitajska sporočila, da so zaradi te bolezni umrli trije prebivalci Pekinga. To so bile prve smrtne žrtve koronavirusa na Kitajskem po šestih mesecih. Prav tako v zadnjem času narašča število okuženih.
Do širjenja virusa je prišlo po tem, ko je kitajska oblast malce sprostila stroge ukrepe. Na širjenje virusa se je nato oblast spet odzvala s strogimi zajezitvenimi ukrepi: zapiranje javnega in gospodarskega življenja, strogo zapiranje celotnih sosesk in pošiljanje vseh tistih, ki so bili v stiku z okuženimi, v posebna središča za karanteno.
Protislovne zahteve Pekinga
Kot je za ameriško javno radijsko mrežo NPR povedal Janžong Huang, strokovnjak za javno zdravje, ki predava na univerzi Seton Hall v New Jerseyu, osrednja oblast v Pekingu od lokalnih oblasti zahteva protislovna cilja: po eni strani zahteva, naj ljudi razbremenijo bremena strogih ukrepov, po drugi strani pa zahteva, da naj bo število obolelih čim bližje številu nič.
Pred dnevi je prišlo do upora dela delavcev v tovarni v Žengžouu (to je največja tovarna iphonov na svetu), ki je bil deloma povezan s kitajskimi protikovidnimi ukrepi:
Kitajska politika strogih ukrepov proti širjenju covid-19 ima seveda tudi gospodarske posledice, tako za kitajsko nacionalno gospodarstvo kot za svetovno gospodarstvo, saj je Kitajska v zadnjih letih postala svetovna delavnica, prav tako je tudi velik trg za zahodne izvoznike.
Ima strategija ničelne tolerance večji vpliv kot vojna v Ukrajini?
Po mnenju ekonomistke in sodelavke bruseljskega možganskega trusta Bruegel Alicie Garcia Herrero bo imela kitajska strategija ničelne tolerance do covid-19 morda celo večji vpliv na svetovno gospodarstvo kot vojna v Ukrajini.
Ekonomist Rok Spruk
O vplivu strategije ničelne tolerance do covid-19 na gospodarstvo je slovenski ekonomist Rok Spruk povedal, da ima z vidika ekonomske učinkovitosti zelo pogubne učinke, morda ne na kratek rok, zagotovo pa na dolgi rok. "Človeški kapital namreč postane manj produktiven zaradi zaprtosti, tesnobe in pomanjkanja človeških stikov. Z vidika spodbujanja produktivnosti ima ta strategija zelo negativne učinke, ki celo prevladujejo nad pozitivnimi v smislu reševanja življenja zaradi hitrega zaprtja javnega življenja."
Kot pravi, lahko pri Kitajski pričakujemo, da se bo zaradi tega njena gospodarska rast v naslednjih desetih letih upočasnila. Sprukova napoved je, da se bo upočasnila za od eno do 1,2 odstotni točki na leto.
Na vprašanje o vplivu strategije ničelne tolerance na svetovno trgovino Spruk odgovarja, da bo ta strategija imela v prvi vrsti vpliv na kitajsko gospodarstvo. Dodaja pa: "Kolikor pa bodo ta ozka grla zaradi prekinitve dobavnih verig še naprej vztrajala, pa bo seveda imela tudi vpliv tudi na svetovno gospodarstvo. Koliko točno, v tem trenutku ni mogoče napovedati."
"Glede na to, da hitro rastoči azijski tigri opuščajo to strategijo (na primer Indonezija in Filipini), to blaži negativne učinke. Je pa velika težava, da ne vemo, koliko bo covid-19 imel negativne vplive na dolgi rok. Težava je na primer velik delež necepljene populacije, tudi v Sloveniji. Čim več je necepljenih, tem večje so tudi ekonomske posledice z vidika gospodarske produktivnosti, saj je več težjih potekov bolezni," opozarja Spruk.
O vplivu dozdajšnjih zajezitvenih ukrepov na ekonomijo pa pravi: "Vedeli bomo čez dve ali tri leta, kakšne so bile ekonomske posledice zajezitvenih ukrepov od leta 2020 naprej. Najboljši ukrep je sprejela Avstralija s hitrim zapiranjem svojih mej. Tam se je pričakovana življenjska doba celo povečala. Slovenija je naredila napako, ko je junija 2020, po prvem valu pandemije, odprla meje, zaradi česa je prišlo do novega vnosa virusa iz tujine. Obenem pa je v Sloveniji prišlo do zapiranja ljudi v občine. Slovenski ukrepi so bili preveč ad hoc, prihajalo je tudi do kršenja človekovih pravic."
Po Sprukovem mnenju bo morala Kitajska prej ali slej opustiti strategijo ničelne tolerance ter se odpreti. "Na dolgi rok s to strategijo ne morete imeti dinamičnega gospodarstva. Morali se bodo navaditi živeti s tem virusom. Najboljše jo bodo odnesle tiste države, ki bodo imele visoko periodično precepljenost tja do sto odstotkov. To je najboljši ukrep in tudi drugi stroški (ekonomski, javnozdravstveni in demografski) bodo bistveno manjši," še pravi.
17