Četrtek, 26. 6. 2025, 19.21
3 ure, 1 minuta
Je tik pred padcem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,47
Privrženci iranskih oblasti zadnje dneve slavijo zmago nad Izraelom in ZDA. Na fotografiji: udeleženka protiizraelskega shoda s fotografijo ajatole Alija Hameneja.
Med izraelskimi napadi na Iran se je veliko govorilo o padcu teokratskega režima, ki Iranu vlada s trdo roko že od leta 1979. A za zdaj ni videti, da so izraelski in ameriški napadi usodno zamajali oblast mul, tj. oblast visoke islamske duhovščine na čelu z ajatolo Alijem Hamenejem. Še več, nekateri analitiki trdijo, da bo vojna samo še bolj utrdila islamistično oblast in da bo ta samo še bolj zatirala Irance.
Po koncu t. i. 12-dnevne vojne med Izraelci in Iranci, v katero so se na koncu vmešali tudi Američani z letalskimi napadi s strateškimi bombniki na iranske jedrske obrate, vse strani govorijo o zmagi. Tudi iranska.
Iranska oblast slavi zmago, ljudstvo pa dvomi
V Iranu tako oblast prek medijev prebivalstvu sporoča, da se je 12-dnevna vojna končala s prekinitvijo ognja v korist islamske republike. Na ulicah več iranskih mest je oblast organizirala provladne shode, kjer ljudje proslavljajo domnevno zmago z vihtenjem iranskih zastav.
A kot piše avstrijski medij Der Standard v svoji analizi posledic 12-dnevne vojne, se v 92-milijonski državi veliko ljudi sprašuje, kako lahko država, ki že leta govori o moči, sploh ne more zaščititi svojega zračnega prostora pred napadi izraelskih letal, kaj šele sestreliti eno samo izraelsko letalo? Celo raketna moč, s katero se je ponašala, se ni izkazala za tako odvračilno, kot je bilo pričakovano.
Strah pred še večjim zatiranjem
V teh okoliščinah mnogi v Iranu verjamejo, da je govorjenje o zmagi veliko bahanje, nekaj, česar je sposobna le totalitarna država. Strah pred tem, kaj se bo zgodilo z islamsko republiko po tem premirju, je otipljiv med prebivalstvom.
Ali Hamenej, ki je pripadnik turško govoreče azerske manjšine, Iranu vlada od leta 1989, ko je umrl ajatola Homeini. Na fotografiji: Hamenej ima govor, v ozadju pa je slika pokojnega ajatole Homeinija.
Vrhovni voditelj Irana, 86-letni ajatola Ali Hamenej, med drugim nadzoruje iranske oborožene sile, pravosodje, državno televizijo, svet za presojo smotrnosti (nekakšno posvetovalno telo, ki svetuje vrhovnemu voditelju) in svet varuhov. Zadnji omenjeni svet med drugim nadzoruje volitve v državi (na primer volitve v iranski parlament, ki se imenuje madžlis, in volitve predsednika države). 12-članski svet varuhov, katerega člane posredno ali neposredno izbere vrhovni voditelj, namreč odloča o tem, kdo lahko kandidira na volitvah.Obstajajo strahovi, da bo veliko ljudi aretiranih, zaprtih ali morda celo usmrčenih na podlagi absurdnih obtožb – tako kot so bile v torek usmrčene še tri osebe zaradi domnevnega sodelovanja z Izraelom, piše Der Standard.
Nova sodišča za hitro sojenje brez odvetnikov
Iransko sodstvo je napovedalo, da namerava ustanoviti nova sodišča za hitro sojenje o kaznivih dejanjih aretiranih, pri čemer bodo to sodišča brez prisotnosti odvetnikov in brez možnosti poštenega sojenja. Na večini ulic in glavnih avtocest v mestih so bile postavljene kontrolne točke, vozila pa se preiskujejo. Kar so vsi napovedovali, se je zdaj uresničilo.
Zaradi cenzure mediji ne morejo objavljati poročil o razmerah v mestih in prisotnosti varnostnih sil. Prejšnji teden je bil internet popolnoma izklopljen in do sobote Iranci v tujini niso mogli stopiti v stik z Iranci v državi. Celo običajne telefonske povezave so bile prekinjene, klici v tujino pa so bili močno omejeni.
Bodo mednarodne jedrske inšpekcije še dobrodošle?
V večini mest vlada velik strah pred prihodnostjo – ne glede na izid premirja. Kljub vsem tem dogodkom se vrhovni voditelj Ali Hamenej, ki je v zadnjih letih izkoristil vsako priložnost za dolge govore, še ni pojavil v javnosti (Der Standardova analiza je bila napisana pred današnjim Hamenejevim govorom, op. p.).
Reza Pahlavi, najstarejši sin leta 1979 strmoglavljenega šaha Mohameda Reze Pahlavija, je pred dnevi v Parizu v govoru ajatolo Hameneja pozval k odstopu. V govoru je tudi dejal, da je iranski islamski režim pred propadom.
V iranskem parlamentu številni poslanci pozivajo k umiku iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Mohamad Eslami, vodja Iranske organizacije za atomsko energijo, je neposredno napadel Rafaela Grossija, vodjo Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), in ga obtožil pristranskosti v korist velikih sil. Vprašanje je, ali bodo inšpektorji IAEA še dobrodošli v Iranu.
Prazno upanje iranske opozicije v tujini?
Opozicijske sile v tujini, ki doslej niso pokazale nobenega zanimanja za dogajanje v Iranu, mednje Der Standard prišteva zlasti sina pokojnega šaha Rezo Pahlavija, so upale na morebitno ljudsko vstajo zaradi izraelskih napadov, pa tudi na smrt Hameneja, in so v različnih izjavah pozivale ljudi k vstaji. "Zdaj pa vidijo, da so se vsa njihova upanja razblinila. Nihče v Iranu ni pripravljen tvegati svojega življenja za te ljudi, ki živijo v tujini."
Kot piše Der Standard, je po mnenju vseh, ki poznajo Iran in njegove voditelje, zdaj jasno, da ni upanja, da bi katerakoli tuja država strmoglavila ta režim. Če bo morda prišlo do sprememb, bodo te prišle le od iranskega ljudstva. Prav to spoznanje je spodbudilo vlado, da je uvedla še večji nadzor nad vsakim gibanjem.
Bo Zahod le opazoval povečevanje zatiranje v Iranu?
Ta dvanajstdnevna vojna je tako, po analizi avstrijskega medija, zadala nepopravljiv udarec gibanju za svobodo iranskega ljudstva in utrla pot še večjemu pritisku na ljudi in progresivne sile. Trenutno ni jasno, kaj se dogaja v iranskih zaporih in koliko ljudem grozi usmrtitev.
Iranci so v zadnjih letih že velikokrat protestirali proti verski diktaturi, a je oblast vse te proteste zadušila s silo. Na fotografiji so protesti iz leta 2017. Protesti dokazujejo, da številni Iranci nasprotujejo teokratskemu režimu, a vprašanje je, kolikšen delež iranskega prebivalstva predstavljajo.
Pravi obraz islamske republike se bo razkril v prihodnjih mesecih, kar bo še okrepilo brezup iranskega ljudstva glede boljše prihodnosti. Svet bo, kot ponavadi, le opazoval, sklene analizo povojnega Irana Der Standard.
Iran – avtoritarna država teokratskega tipa
Od leta 1979, ko je islamska revolucija vrgla z oblasti diktaturo šaha Mohameda Reze Pahlavija, ima islamska duhovščina oblast v Iranu trdno v svojih rokah. Po smrti ajatole Homeinija junija 1989 je novi vrhovni verski voditelj postal Ali Hamenej. V Iranu so v preteklih desetletjih pogosto izbruhnili množični protesti nezadovoljnih Irancev, a ti vladavine islamske duhovščine niso zamajali.
Leta 1999 so na primer šli na ulice študenti, ker je oblast prepovedala neki liberalni časopis. Leta 2009 so številni Iranci protestirali zaradi volilnih goljufij. Leta 2017 so ljudi na ulice pognale slabe socialne razmere. Dve leti pozneje pa je zavrelo zaradi višjih cen bencina. Leta 2022 je počilo zaradi smrti Kurdinje Mahse Amini, ki je umrla, potem ko jo je zaradi kršenja strogih pravil o oblačenju aretirala iranska verska oziroma t. i. moralna policija. A islamska oblast je kljub tem množičnim protestom ostala trdna v sedlu.
