Torek, 24. 6. 2025, 16.39
3 ure, 19 minut
So iranski jedrski znanstveniki odkrili nekaj velikega?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,35
Iran ima oziroma je imel (če so Američani in Izraelci popolnoma uničili te objekte) jedrske obrate oziroma obrate za oplemenitenje urana v Fordovu, Natancu in Ishafanu. Na fotografiji je notranjost jedrskega obrata za oplemenitenje urana v Ishafanu iz marca 2005. Veliko vprašanje je, koliko so Iranci že oplemenitili uran in kje je ta oplemeniteni uran.
So ameriški in izraelski napadi na iranske jedrske obrate in iranske jedrske znanstvenike zavrli iranski jedrski program? So Iranci že pred napadi na varno spravili obogateni uran, ki ga lahko uporabijo za izdelavo jedrske bombe? To sta dve od vprašanj, ki se postavljajo v zadnjih dneh. Zanimive novice prihajajo tudi iz Nemčije. Izvedelo se je, da iranske jedrske znanstvenike zelo zanima delo nemškega inštituta, ki raziskuje nove načine bogatenja urana.
Satelitski posnetki kažejo, da je ameriško bombardiranje iranskega obrata Fordov, ki velja za najpomembnejši iranski jedrski objekt, povzročilo škodo. David Albright, nekdanji jedrski inšpektor Združenih narodov, je za Reuters dejal, da so bombe GBU-57, ki so jih na Fordov odvrgli strateški bombniki B-2, objekt verjetno popolnoma uničile.
Kakšno je v resnici uničenje v Fordovu?
Vendar drugi strokovnjaki pozivajo k previdnosti. Podzemne centrifugalne dvorane so skrite tako globoko v gori, da dejanske škode ni mogoče zanesljivo oceniti na podlagi satelitskih posnetkov, je za Reuters pojasnil Decker Eveleth z ameriškega inštituta CNA.
Satelitski posnetki prikazujejo šest udarnih kraterjev in razrito zemljo okoli kompleksa. Jedrski objekt Fordov je globoko v gori in velja za enega najbolj varovanih jedrskih objektov v državi. Po nekaterih poročilih naj bi bil zgrajen tako, da bi lahko prenesel tudi napad z jedrskim orožjem.
Kje je obogateni uran?
Strokovnjaki tudi svarijo, da bi se iranski jedrski program lahko nadaljeval na skrivaj. Pojavlja se tudi vprašanje, kje je do zdaj obogateni uran. Visoki iranski vladni uradnik je za Reuters povedal, da je bil velik del 60-odstotno obogatenega urana pred napadom premeščen na skrivno lokacijo.
Videoposnetek s satelitskimi slikami Fordova pred ameriškim napadom in po njem:
Mednarodni strokovnjaki zdaj opozarjajo, da bi napad lahko zavrl iranski jedrski program, vendar ga verjetno ne bo trajno ustavil. Iran grozi, da se bo v odgovor umaknil iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.
Štirideset litrov uplinjenega urana?
Nemški jedrski strokovnjak Clemens Walther je v pogovoru za nemški medij Focus glede obveščevalnih poročil o morebitni evakuaciji 400 kilogramov urana iz Fordova dejal, da bi bilo to zagotovo mogoče, čeprav se 400 kilogramov sliši veliko. "Ampak ni tako veliko. Glede na gostoto desetih gramov na kubični centimeter je to le 40 litrov," je pojasnil nemški znanstvenik.
Material se verjetno ne prevaža v trdni obliki, temveč kot tako imenovani uranov heksafluorid – snov, ki se uplini pri približno 60 stopinjah Celzija in sublimira v fin bel prah pri sobni temperaturi.
Kako obogaten uran imajo Iranci?
"Za 400 kilogramov urana ne potrebujete celotnega konvoja tovornjakov. Torej če so tam (pri Fordovu, op. p.) opazili konvoje, so verjetno imeli na krovu več kot le uran," meni Walther.
Videoposnetek o tovornjakih pri Fordovu pred ameriškim napadom:
Mogoča stopnja obogatitve potencialno rešenega urana je še posebej eksplozivna. Pred tremi leti je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) odkrila delce z več kot 80-odstotno obogatitvijo, je pojasnil nemški jedrski znanstvenik.
Lahko Iranci že zdaj izdelajo jedrsko bombo?
Skok s 60 na 90 odstotkov – prag za zmogljivost jedrskega orožja – tehnično ni več ogromen. Če je Iran medtem naredil ta korak, bi bil material načeloma primeren za izdelavo jedrskega orožja.
Walther je tudi pojasnil, da za pretvorbo uranovega heksafluorida nazaj v kovinski uran potrebujete kemično rekonverzijo. Objekti, ki so sposobni takšnega postopka, so bili morda uničeni med napadi, vendar je mogoče, da je bil uran namerno prepeljan na drugo lokacijo, kjer je ta pretvorba mogoča. "Potem bi teoretično zadostoval za več jedrskih bomb," trdi Nemec.
So iranske centrifuge ostale cele?
Za preprosto, nemoderirano kritično maso potrebujete približno 50 kilogramov kovinskega urana. Z izboljšano tehnologijo orožja precej manj. Ni sicer jasno, ali ima Teheran trenutno potrebno infrastrukturo za proizvodnjo jedrskega orožja. Številni objekti, kot je tisti v Fordovu, so bili močno prizadeti.
Ali iranske jedrske znanstvenike še posebej zanima možnost oplemenitenja urana s pomočjo laserja, kar raziskuje nemški jedrski inštitut v Hannovru? Fotografija laserskega žarka je simbolična.
Tudi če podzemna območja ne bi bila popolnoma uničena, bi lahko izpadi električne energije in vibracije onesposobili občutljive centrifuge. Po Waltherjevih besedah so te centrifuge med delovanjem izjemno ranljive in jih je mogoče prepeljati le z znatnimi logističnimi napori. Ker je bil ameriški napad napovedan, so bili Iranci morda pripravljeni.
Veliko zanimanje Irancev za nemški jedrski inštitut
Walther, ki dela na Inštitutu za radioekologijo in zaščito pred sevanjem na Univerzi v Hannovru, je za Focus tudi povedal, da na njegov inštitut skoraj tedensko prihajajo prošnje za zaposlitev iz Irana. Sodelovanje iranskih znanstvenikov načeloma zavrača.
Vendar pa po njegovem mnenju poizvedbe kažejo, da je v Iranu določeno osnovno usposabljanje in strokovno znanje zagotovo na voljo, tudi v širšem obsegu. Iran ima program usposabljanja za jedrsko orožje, ki je domnevno civilne narave. V tem okviru se usposabljajo dodatni ljudje, kar omogoča nadaljevanje tehničnega razvoja.
Bogatenje urana z laserji
Irance še posebej zanimajo raziskave na Waltherjevem inštitutu. Poleg zaščite pred sevanjem in raziskav radioaktivnosti v okolju Waltherjeva ekipa raziskuje procese, ki bi omogočili tudi bogatenje z laserji.
Walther je za Focus še pojasnil, da bogatenje z laserji ni mogoče na njegovem inštitutu, ker ne bi mogli obvladovati količin, vendar bi bilo z vidika procesnega inženirstva to mogoče. In Iran je za to seveda zainteresiran.
