Petek, 20. 6. 2025, 4.00
4 ure, 57 minut
"Ni neverjetno, da bi Iranci na Izrael izstrelili nepreizkušeno jedrsko bombo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,13
Se bo iranska teokratska oblast, ki jo vodi 86-letni ajatola Ali Hamenej, odločila za uporabo morebitne nepreizkušene jedrske bombe, če jo bodo stisnili v kot?
Izraelski napadi na Iran trajajo že teden dni. Veliki vprašanji sta, ali bo Izraelcem uspelo uničiti iranske jedrske objekte globoko pod zemljo in ali bodo v vojno vstopile ZDA. Številni se bojijo, da se bo vojna razširila tudi na druge države na Bližnjem vzhodu, pojavljajo pa se celo strahovi, da bi iranska oblast, ki je stisnjena v kot, uporabila morebitno nepreizkušeno jedrsko bombo.
Nemški vojaški strokovnjak Joachim Krause je za švicarski medij Watson dejal, da ni verjetno, da ZDA niso bile vnaprej obveščene o izraelskem napadu. Američani imajo v regiji številne vojaške sile, ki nadzorujejo zračni prostor. "Brez usklajevanja z ZDA prvi napad ne bi bil mogoč. Vendar si lahko predstavljam, da so se usklajevali le nekaj dni ali ur prej," pravi.
Trumpove težave z Iranom
Glede predsednika ZDA Donalda Trumpa pravi, da je v srcu izolacionist, a da so v njegovem gibanju Maga tudi evangelijski kristjani, ki so zelo močno predani podpori Izraelu. Težava za Trumpa je, da so bila njegova pogajanja z Iranom doslej neuspešna in so z izraelskega vidika Iranu le kupovala čas za izdelavo jedrske bombe. Zato Izrael zdaj stvari jemlje v svoje roke.
Nemški vojaški strokovnjak predvideva, da so izraelske obveščevalne službe imele informacije, da je Iran blizu tega, da bi imel delujoče jedrsko orožje, pripravljeno za uporabo. "V tem primeru bi bil obstoj Izraela ogrožen. Država je premajhna, da bi vzdržala en jedrski napad ali dva."
Izraelske dolgotrajne priprave na napad na Iran
Na vprašanje, kaj pravi o trditvah, da Izrael izkorišča vojno proti Iranu za odvračanje pozornosti od humanitarnih razmer v Gazi, Krause odgovarja, da se mu to zdi huda poenostavitev.
Bo Donald Trump popeljal ZDA v vojno proti Iranu in tako pomagal izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju?
"Kolikor razumem, je Izrael že nekaj časa načrtoval svojo zračno operacijo proti Iranu in se je dobro pripravil tudi na terenu. S tehničnega in operativnega vidika ni niti enostavno niti nenevarno izvajati obsežnih zračnih napadov z lovskimi bombniki s te razdalje. To zahteva celotno floto tankerskih letal in popoln nadzor nad celotnim zračnim prostorom. Zadnje do nedavnega ni bilo mogoče, ker je bil v Siriji sodobni ruski sistem zračne obrambe, ki bi lahko preprečil ali vsaj oviral takšne operacije. Po padcu Al Asada je bila Rusija prisiljena ta sistem razstaviti."
Sistematično uničenje sirske zračne obrambe
Poleg tega so Izraelci v začetku letošnjega leta sistematično uničili preostalo sirsko zračno obrambo in s tem odpravili še en dejavnik tveganja. Izraelske zračne sile zdaj nadzorujejo celoten zračni prostor med Sredozemljem in Teheranom. Vojaško je to ugodno izhodišče, poudarja Krause.
Na vprašanje, kaj pravi o strahovih, da bi se lahko vojna končala s požarom na Bližnjem vzhodu, Krause odgovarja, da obstaja veliko večja nevarnost izbruha jedrske vojne.
Jedrska vojna na Bližnjem vzhodu?
"To me skrbi veliko bolj kot tveganje, da se konflikt horizontalno razširi na druge dele regije. /…/ Iranci so blizu zmogljivosti izdelave jedrskega orožja in se zdaj počutijo stisnjene v kot. Ogrožen je obstoj iranskega režima. Ne bi se mi zdelo neverjetno, da bi Teheran v tem položaju na Izrael izstrelil nepreizkušeno jedrsko orožje. Če bi se Izrael zavedal takšnih priprav, v nujnih primerih ne bi okleval, da bi prehitel iranski režim in sam uporabil jedrsko orožje."
Joachim Krause je profesor mednarodne politike in zaslužni direktor Inštituta za varnostno politiko na Univerzi v Kielu v Nemčiji.
Dejstvo, da je predsednik ZDA Donald Trump predčasno zapustil vrh skupine G7, Krauseju nakazuje, da ameriška administracija meni, da je nevarnost takšnega razvoja dogodkov resnična.
Kako uničiti jedrski objekt v Fordovu?
Če iranski režim ostane na oblasti, lahko Izrael jedrsko tveganje le preloži v prihodnost. Uničenje celotnega iranskega programa jedrskega orožja iz zraka je nemogoče. Tukaj je še posebej pomemben objekt za bogatenje urana v Fordovu.
Centrifuge so od 60 do 70 metrov pod zemljo in so zaščitene z bunkerjem. Za njihovo uničenje bi bila potrebna ameriška superbomba GBU-57, ki je sposobna uničiti utrjene objekte na globini do 60 metrov. Vendar so bombe te vrste le v arzenalu ameriških zračnih sil in jih je mogoče dostaviti le z bombniki B2.
Uničenje Fordova s komandosi?
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če se Trump ne bo odločil za vstop v vojno, Krause odgovarja, da bi takrat Izraelcem ostala na izbiro zelo tvegana možnost uničenja Fordova s komandosi.
Videoposnetek uporabe GBU-57 za uničenje bunkerjev:
Če iranskemu režimu uspe zaščititi obrate za bogatenje urana in zavarovati visoko obogateni uran, moramo domnevati, da bo nadaljeval svoj jedrski program. Čez nekaj let bi se spet znašli tam, kjer smo bili do nedavnega, kar bi bilo za Izrael nesprejemljivo.
Lahko vojna pripelje do padca iranskih oblasti?
Krause pravi, da bi se vojna v dozdajšnjem tempu lahko nadaljevala še dva ali tri tedne. Washington je v regijo poslal dve ameriški letalonosilki, kar je sporočilo Irancem, da bo ameriški odziv oster, če bodo napadli ameriške baze v Zalivu.
Nemški vojaški strokovnjak je govoril tudi o možnosti, da bi izraelski napadi v Iranu spodkopali oblast mul, tj. teokratsko oblast visokih šiitskih duhovnikov na čelu z ajatolo Alijem Hamenejem.
"Kako realistično je to, je nemogoče oceniti na daljavo. Iz različnih virov dobivam nasprotujoče si informacije. Poznam ljudi, ki imajo sorodnike v Iranu in pravijo, da se bo vstaja začela kmalu. Drugi, prav tako dobro povezani z Iranom, pa pravijo, da je režim še vedno trdno v sedlu. Preprosto premalo vemo o notranjem dogajanju v Iranu."
Bodo Izraelci Trumpa potegnili v vojno?
Za Watson je govoril tudi vojaški strokovnjak Fabian Hoffmann. Ta pravi, da se Američani nočejo vpletati, a da se bodo zaradi razvoja dogodkov, ki ga narekujejo Izraelci, morda morali.
Hi all,
— Fabian Hoffmann (@FRHoffmann1) June 15, 2025
I published my latest newsletter earlier today, providing an initial assessment of Operation Rising Lion.
The operational picture is still unfolding, but there are already some takeaways to highlight.
Access the post via the link in my bio.
Short summary below.
1/5 pic.twitter.com/oEV6uVyeh1
V tem primeru lahko Izraelcem zagotovijo predvsem zračno podporo, na primer polnjenje izraelskih lovskih letal. Američani lahko izvajajo tudi napade na vojaške cilje v Iranu, da bi zmanjšali pritisk na izraelske zračne sile. In s svojim orožjem za uničevanje bunkerjev lahko napadajo cilje globoko pod zemljo – zlasti jedrski objekt v Fordovu.
Ali Trump sploh ima kakšno strategijo?
Na vprašanje, ali je mogoče, da je Trumpova grožnja Iranu le slepilo, da bi Teheran pripeljal za pogajalsko mizo in opustil svoj jedrski program, Hoffman odgovarja, da Trumpu ne bi pripisal nobene strategije.
"Trump ni želel, da bi se na Bližnjem vzhodu začela nova vojna. Zdaj pa se zdi, da je relativno navdušen nad udarno močjo izraelske vojske. Trump ima rad moč. To bi ga lahko spodbudilo k vključitvi."
Zakaj iranske rakete prebijajo izraelsko obrambo
Glede iranskih napadov na Izrael Hoffmann pravi, da se statistično gledano ni mogoče izogniti temu, da Iranu v nekaterih primerih uspeva prebiti izraelske zračne obrambe. Iran je v zadnjih dneh na Izrael izstrelil približno 370 balističnih raket, od tega je 30 raket prebilo zračno obrambo in povzročilo škodo.
Izraelski zračni obrambi ne uspeva uničiti vseh iranskih balističnih raket, a veliko vprašanje je, koliko teh raket ima še na voljo Iran.
To je 90-odstotna stopnja prestrezanja. Tako visoka je bila tudi med zadnjimi iranskimi napadi aprila in oktobra lani. Razlika je v tem, da Iranci zdaj ciljajo tudi na mestna središča, na primer v Tel Avivu.
Iranski raketni arzenal kopni
Kot pravi Hoffmann, se strokovnjaki strinjajo, da je imel Iran na začetku konflikta od tisoč do 1.500 balističnih raket srednjega dosega. Na Izrael so jih izstrelili že skoraj 400, Izrael pa jih je na tleh že uničil nekaj sto. To pomeni, da iranski arzenal počasi kopni.
"Zato se Iranci soočajo z dilemo: po eni strani želijo ohraniti določeno število raket, tudi zaradi ZDA. Če ZDA posredujejo, se bodo verjetno želeli maščevati, na primer z napadi na ameriške vojaške baze ali veleposlaništva. Hkrati pa se zavedajo, da ima Izrael očitno zračno premoč. Rakete, ki ne bodo izstreljene, bi Izraelci lahko preventivno uničili."
Izraelske rakete in letala F-35
Iran se pred izraelskimi zračnimi napadi ne more braniti zaradi različnih razlogov: po eni strani je iranski zračni prostor ogromen, po drugi strani pa se Iranci soočajo z nasprotnikom, ki ima orožja z zelo dolgim dosegom, kot je balistična raketa rampage, ki je bila uporabljena za onesposobitev sistemov iranske zračne obrambe na začetku vojne. Poleg tega ima Izrael lovce pete generacije F-35, ki so veliko boljši od iranskega sistema zračne obrambe.
Izraelska bojna letala pete generacije F-35 Adir so preprosto predobra za iransko zračno obrambo.
Iranci tehnološko nikoli ne bi mogli slediti Izraelcem, zato so poskusili z drugačno strategijo: z oborožitvijo zavezniških skupin v Libanonu, Gazi in Jemnu ter izgradnjo svojega raketnega arzenala. Toda ta strategija je zdaj propadla. Iranske zmogljivosti v regionalnem vojskovanju so neverjetno omejene.
Nauki izraelsko-iranske vojne za morebitno rusko-evropsko vojno
Za nas v Evropi je to, kar se dogaja med Izraelom in Iranom, zelo relevantno, poudarja Hoffmann. Še posebej glede na morebitno vojno z Rusijo. Imamo letala F-35 in potencialno imamo tehnologijo, da se z ruskimi sistemi zračne obrambe spopademo bolje kot Ukrajina. Izrael nam trenutno v boju proti Iranu kaže, kako bi lahko bila videti uspešna strategija v morebitni vojni proti Rusiji. Zračna premoč je tukaj ključnega pomena. V Evropi moramo zato v to smer vlagati veliko več.
Rusijo bi lahko bolje odvrnili, če bi poleg bojnih letal pete generacije več vlagali v orožje dolgega dosega, kot so manevrirni izstrelki in balistične rakete. Kajti če se pogovarjate s častniki in generali iz Poljske ali baltskih držav, vse bolj pa tudi iz nemškega bundeswehra, postaja vse bolj jasno: vprašanje ni, ali bo Rusija napadla državo Nata, ampak kdaj.
