Ponedeljek, 23. 6. 2025, 12.44
2 uri, 41 minut
Resno svarilo: V najslabšem primeru grozi tretja svetovna vojna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,33
Iransko-nemški novinar in pisatelj Bahman Nirumand prihaja iz ugledne teheranske družine. Bil je nasprotnik šahove diktature, nasprotuje tudi verski diktaturi iranske duhovščine.
Iransko-nemški novinar Bahman Nirumand, ki že desetletja živi v izgnanstvu v Berlinu, je prepričan, da bo nadaljevanje vojne proti Iranu vplivalo na celotno regijo in v najslabšem primeru vodilo v svetovno vojno. Glede idej o strmoglavljanju teokratskega oziroma islamističnega režima (t. i. menjava režima) pa pravi, da večina Irancev zavrača oblast mul, tj. oblast visoke islamske duhovščine na čelu z ajatolo Alijem Hamenejem, vendar pa tudi zaradi svojega domoljubja zavračajo idejo, da bi iransko oblast z vojaškim posredovanjem strmoglavila tuja sila. Tudi zaradi slabih izkušenj po menjavah režima v Iraku in Libiji.
Danes 88-letni Bahman Nirumand je tesno povezan z Nemčijo. Rodil se je v premožni teheranski družini. Njegov stric je bil iranski konzul v Nemčiji pred drugo svetovno vojno. Ko je bil star 14 let, je Bahman Nirumand odšel na šolanje v Nemčijo. Bil je nasprotnik šahove diktature, zato je moral leta 1965 pobegniti v Nemčijo, ker mu je v domovini grozila aretacija.
Šahova diktatura in islamska revolucija
V Iran se je vrnil nekaj tednov pred islamsko revolucijo leta 1979. Znova je moral – tokrat zaradi verske diktature – prebegniti v tujino leta 1982. Za švicarski medij Watson je v nedavnem intervjuju (tik pred ameriškim napadom na Iranom) dejal, da je bila vstaja proti diktaturi šaha Mohameda Reze Pahlavija upravičena, da pa je bilo zelo naivno, da je (neislamistična) opozicija sprejela vodilno vlogo islamističnega ajatole Homeinija.
Neislamistični del protišahovske opozicije je mislil, da bo ajatola Homeini, ki se je vrnil iz izgnanstva v Parizu, le sedel v svetem šiitskem mestu Kom in od tam dajal verska navodila, pravi Nirumand in dodaja, da je Homeini Irancem iz Pariza obljubljal raj na zemlji, kar se je izkazalo za laž.
"Režima ni mogoče uničiti iz zraka"
Glede zdajšnje vojne je dejal, da ta Irancem ne bo prinesla nič dobrega, ne glede na to, kako se bo iztekla – ali bo islamistični režim padel ali se obdržal na oblasti.
Bahman Nirumand je zaradi nasprotovanja šahovi diktaturi leta 1965 prebegnil v Evropo. Leta 1967 je na Svobodni univerzi v Berlinu sodeloval v protestih pred obiskom šaha Mohameda Reze Pahlavija v Zahodni Nemčiji (na fotografiji).
Je pa Nirumand zelo zadržan do možnosti, da bi iz tujine z napadi vrgli duhovščino z oblasti. "Režima ni mogoče uničiti iz zraka in niti Američani niti Izraelci ne bi tvegali s pošiljanjem svojih vojakov v kopenske boje na iranska tla. Iran je velika država in režim ima sredstva za obrambo. Iran bi lahko napadel ameriške baze v regiji ali zaprl Hormuško ožino, skozi katero prevažajo 25 odstotkov svetovne porabe nafte. Poleg tega lahko nadaljevanje vojne vpliva na celotno regijo in v najslabšem primeru vodi v svetovno vojno."
Iranci so proti klerikom, a tudi proti tujemu vojaškemu posredovanju
Nirumand trdi, da islamistično oblast sovraži velika večina Irancev in da se je večina Irancev (ti od leta 1979 živijo v teokratski diktaturi, ki jo vodijo duhovniki) odvrnila od vere. Toda hkrati je iransko domoljubje zaradi zgodovinskih izkušenj zelo močno. Velika večina Irancev zato zavrača spremembo oblasti, ki bi bila izsiljena na silo iz tujine. "Izkušnje v Iraku in Libiji kažejo tudi, da ima lahko takšna sprememba režima slabe posledice," poudarja.
Meni, da trenutno ni resne alternative obstoječemu režimu, nobene osebnosti, ki bi imela dovolj teže, da bi vodila celotno opozicijo in uživala zaupanje prebivalstva. Obstaja tudi tveganje za državljansko vojno, ker je Iran večetnična država in med etničnimi manjšinami obstajajo separatistične težnje. Zato bi lahko prišlo do razbitja Irana.
Nirumand proti iranskemu jedrskemu programu
Trdi, da Iran ne potrebuje jedrskega orožja, niti miroljubne izrabe jedrske energije ne, ker ima za pokrivanje energetskih potreb dovolj sonca, vetra in nafte. Za povrh je ta jedrski program pogoltnil veliko denarja, ki bi ga lahko vložili v koristnejše stvari. Prepričan je, da bi se moral Iran zavzemati za to, da bi se celotna regija, vključno z Izraelom, odpovedala jedrskemu orožju.
Iranu od leta 1979 vlada islamska visoka duhovščina, t.i. mule. Po smrti ajatole Homeinija je vrhovni iranski voditelj postal ajatola Ali Hamenej. Na fotografiji: ajatola Ali Hamenej, v ozadju je fotografija pokojnega ajatole Homeinija.
Nasprotuje tudi iranski podpori Hamasu, Hezbolahu in hutijevcem. Denar, ki ga Teheran namenja tem organizacijam, bi bilo po njegovem koristneje dati iranskemu prebivalstvu.
"Izrael poskuša v prvi vrsti oslabiti Iran"
Obenem pa tudi meni, da Iran ni blizu izdelavi jedrskega orožja in da je to le izraelski izgovor na napad. Izraelci namreč že desetletja trdijo, da je Iran pred izdelavo jedrske bombe. Nirumand je prepričan, da cilj Izraela ni uničenje iranske jedrske industrije, ampak poskuša le oslabiti vse sile v regije, vključno z Iranom, da bi ohranil svoj vpliv v regiji.
Nirumand je v intervjuju za Watson opozoril tudi na demokratično izvoljenega iranskega premierja Mohameda Mosadega, ki so ga leta 1953 strmoglavili z vojaškim državnim udarom, ki so ga podpirali Američani in Britanci. Po Mosadegovem padcu je sledila šahova diktatura.
Strmoglavljenje Mosadega in sovraštvo do Zahoda
Strmoglavljenje Mosadega je med Iranci razvnelo sovraštvo do Zahoda. Na tem sovraštvu so lahko gradili tudi islamisti pod vodstvom ajatole Homeinija. "Iranci niso proti zahodni kulturi in civilizaciji, vendar so proti zatiranju, ki je takrat izviralo iz Zahoda in ki se danes v regiji nadaljuje v drugačni obliki," je še dejal Nirumand.
