Četrtek, 11. 1. 2024, 7.33
11 mesecev, 1 teden
97. dan vojne v Izraelu
Ali EU v Rdeče morje pošilja pomoč v obliki vojaških ladij?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,15
Z zaseženim tankerjem upravlja grška ladjarska družba Empire Navigation. Na krovu tankerja pa naj bi bila 19-članska posadka, od tega 18 filipinskih državljanov in en grški državljan, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (Fotografija je simbolična.)
EU želi v Rdeče morje poslati vojaške ladje, da bi se te spopadle s hutiji, poroča portal Politico.
18.00 Bo EU v Rdeče morje poslala pomoč v obliki vojaških ladij?
17.59 V Kabulu tretja smrtonosna eksplozija v nekaj dneh
16.04 Iran v Omanskem zalivu zasegel naftni tanker
14.17 Blinken: Približevanje Izraela in arabskih držav najboljši način za izolacijo Irana
12.20 Poslanci Levice pozivajo vlado, naj se pridruži južnoafriški tožbi proti Izraelu
9.35 Protesti pred veleposlaništvom ZDA v Ljubljani
7.45 Poziv k ohranjanju pritiska za končanje vojne v Gazi
7.25 Na ICJ se začenja obravnava tožbe Južne Afrike proti Izraelu
18.00 Ali EU v Rdeče morje pošilja pomoč v obliki vojaških ladij?
EU naj bi v Rdeče morje poslala vojaške ladje, da bi se te spopadle s hutiji, poroča portal Politico.
Kot poroča časnik, želi EU v Rdeče morje poslati vsaj tri vojaške ladje za zaščito plovil pred napadi jemenskih upornikov hutijev. Politico je pridobil vpogled v dokument Evropske službe za zunanje delovanje, t. j. diplomatska veja EU, s katerim želi blok EU ustvariti "novo operacijo EU", ki bi "delovala na širšem območju delovanja, od Rdečega morja do Zaliva (Gulf)". Operacija bi lahko stekla že konec februarja.
EU naj bi s tem odzivom zgolj sledila zgledu ZDA in zaveznikom, ko gre za zaščito ladij v Rdečem morju. Decembra so ZDA že začele operacijo, imenovano Prosperity Guardian. Ta operacija je sestavljena iz ad hoc koalicije partnerjev (doslej domnevno 20, le 13 pa jih je pripravljenih razkriti svoje sodelovanje), poroča Politico.
Kot še pravi predlog, bosta "natančna velikost in sestava operacije predmet nadaljnjega operativnega načrtovanja", ta pa vključuje "vsaj tri protizračne rušilce ali fregate z zmogljivostmi za več misij za najmanj eno leto".
17.59 V Kabulu tretja smrtonosna eksplozija v nekaj dneh
Kabul je danes stresla tretja smrtonosna eksplozija v manj kot tednu dni. Po navedbah policije je na zahodu afganistanske prestolnice pred trgovskim centrom eksplodirala granata. Pri tem sta bila po prvih podatkih ubita dva civilista, 12 pa jih je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
To je bila že druga smrtonosna eksplozija v manj kot tednu dni v naselju Dašt-e-Barči, v katerem živijo predvsem pripadniki stoletja zatirane šiitske skupnosti Hazarov.
V soboto je bomba, ki je bila podtaknjena na avtobusu, v istem naselju ubila pet ljudi, 15 pa ranila. Odgovornost za ta napad je prevzela džihadistična Islamska država (IS), ki ima šiite za heretike.
Islamska država je prevzela odgovornost še za eno eksplozijo na vzhodu Kabula, v kateri so bili čez nekaj dni v eksploziji bombe, ki je bila skrita v vozičku, ubiti trije ljudje, štirje pa so bili ranjeni.
Regionalna veja IS še posebej izvaja napade na šiite in je na tem območju v Kabulu v zadnjih mesecih prevzela odgovornost za še več napadov.
Od vrnitve na oblast talibanov v Afganistanu avgusta 2021 se je sicer število bombnih eksplozij in samomorilskih napadov po državi zmanjšalo, a številne oborožene skupine še vedno predstavljajo nevarnost.
16.04 Iran v Omanskem zalivu zasegel naftni tanker
Iranska mornarica je na podlagi sodne odločbe v Omanskem zalivu zasegla ameriški naftni tanker, je danes poročala iranska tiskovna agencija Irna. Tanker je bil že lani v središču spora med ZDA in Iranom, ko ga je zasegla ameriška mornarica in s tem preprečila dobavo iranske nafte na Kitajsko. ZDA so Teheran pozvale, naj ladjo nemudoma izpusti.
Na tanker St Nikolas, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, so se v bližini omanskega mesta Sohar vkrcali oboroženi napadalci. Tanker, ki bi sicer moral v turško mesto Aliaga dobaviti iraško nafto, se je nato preusmeril proti iranskim vodam, je sporočilo britansko podjetje za pomorsko varnost Ambrey.
Z zaseženim tankerjem upravlja grška ladjarska družba Empire Navigation. Na krovu tankerja pa naj bi bila 19-članska posadka, od tega 18 filipinskih državljanov in en grški državljan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Washingtonu so Teheran pozvali, naj ladjo in njeno posadko nemudoma izpusti. "Ta nezakonita zaplemba komercialnega plovila je le zadnje ravnanje Irana ali ravnanje, ki ga je Iran omogočil, da bi oviral mednarodno trgovino," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta Vedant Patel.
Tanker je bil že lansko leto vpleten v spor med ZDA in Iranom. Ameriška mornarica je namreč ladjo zasegla septembra v okviru operacije, s katero je poskušala preprečiti dobavo iranske nafte na Kitajsko. Po incidentu je Iran zagrozil, da se bo na zaseg odzval, piše na spletni strani Reutersa.
Incidenti s tankerji v Omanskem, pa tudi v Perzijskem zalivu niso redki. Iran je v preteklosti že zasegel več tankerjev tujih držav. Po navedbah ZDA naj bi Iran samo od leta 2021 oviral, napadel ali zasegel okoli 20 ladij, ki so plule pod mednarodnimi zastavami. Zasegi ladij so pogosto povzročili politične napetosti, tudi v odnosih z ZDA.
14.17 Blinken: Približevanje Izraela in arabskih držav najboljši način za izolacijo Irana
Približevanje Izraela in arabskih držav je najboljši način za izolacijo Irana, je danes ob koncu bližnjevzhodne turneje v Kairu izjavil ameriški državni sekretar Antony Blinken. V času njegovega obiska je Izrael nadaljeval napade na Gazo, zgolj preteklo noč pa je bilo ubitih 62 ljudi, je sporočilo palestinsko islamistično gibanje Hamas.
"Varnost Izraela in regionalno povezovanje sta ključna za odprtje poti do ustanovitve palestinske države," je poudaril Blinken.
Blinken se bo danes v Kairu sestal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem. Njegov obisk sovpada z novim valom izraelskih napadov na Gazo, v katerih je bilo po navedbah Hamasa ponoči ubitih 62 ljudi. Med ubitimi v izraelskih napadih v sredo so bili tudi štirje zdravniki in dva potnika reševalnega vozila, je sporočil palestinski Rdeči polmesec.
Izraelska vojska je danes sporočila, da je med spopadi v mestu Han Junis na jugu Gaze odkrila več kot 300 podzemnih predorov in dodala, da je Hamas v preteklosti v nekaterih od njih zadrževal talce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi je medtem obiskal izraelske vojake v osrednji Gazi. Poudaril je, da so borci Hamasa dolgo časa pripravljali svoje obrambne položaje v enklavi in dodal, da je Gaza izjemno zapleteno bojišče.
Od izbruha vojne v Gazi je Blinken izvedel že štiri turneje po Bližnjem vzhodu. Na tokratni je pred Egiptom obiskal tudi Izrael, Zahodni breg, Savdsko Arabijo, Turčijo, Grčijo, Jordanijo, Katar, Bahrajn in Združene arabske emirate.
V Kairo je sicer pred Blinknom v sredo prispela tudi izraelska delegacija, ki naj bi sodelovala na pogovorih o morebitni novi izmenjavi izraelskih talcev in palestinskih zapornikov, poroča katarska televizija Al Jazeera.
Egipt in Katar sta bila v preteklih tednih ključna posrednika v pogajanjih, ki so privedla do kratkotrajnega premirja in izmenjave ujetnikov. Hamas pa je konec decembra zavrnil vsakršne dogovore o izmenjavi ujetnikov, dokler Izrael ne bo pristal na popolno ustavitev spopadov na območju Gaze.
Pred prihodom Blinkna v Kairo pa so al Sisi, jordanski kralj Abdulah II. in palestinski predsednik Mahmud Abas v sredo skupaj pozvali k ohranjanju pritiska za sklenitev dogovora o končanju vojne med Izraelom in Hamasom ter zaščiti palestinskih civilistov.
12.20 Poslanci Levice pozivajo vlado, naj se pridruži južnoafriški tožbi proti Izraelu
Trije poslanci Levice, med njimi prvopodpisana Nataša Sukić, so danes na vlado naslovili pisno poslansko pobudo v zvezi s sprejetjem ukrepov za zaustavitev genocida v Gazi. Med drugim pozivajo, naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ).
Sukićeva je v izjavi za medije v državnem zboru ocenila, da je tožba Južne Afrike zelo na mestu, ker elementi, ki jih opisuje v tožbi, jasno kažejo, da se v Gazi že dogajajo genocidna dejanja, saj da so dejanja Izraela namenjena uničenju znatnega dela etične skupine v tej enklavi. "Vidimo, kaj se dogaja, da tam ne bo več bivalnih pogojev," je dodala.
Sukićeva je skupaj s Tatjano Greif in Matejem Tašnerjem Vatovcem na vlado naslovila poslansko pobudo, v kateri pozivajo, naj, da bi se izognili dvojnim merilom, v polni meri prevzame odgovornost za dogajanje v Gazi in na zasedenih palestinskih ozemljih odločno ukrepa, kot je ukrepala v primeru napada Rusije na Ukrajino, naj deluje skladno z Ženevsko konvencijo in Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter da naj se pridruži južnoafriški tožbi proti Izraelu.
Na ICJ se je danes začela javna obravnava v tožbi Južne Afrike, ki Izrael obtožuje genocidnih dejanj nad Palestinci med tri mesece trajajočo vojno v Gazi.
Poslanka Levice je danes namenila nekaj besed tudi dogajanju okoli projekcije posnetkov napada palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani. Ni želela ugibati, kaj točno je želel doseči Izrael s prikazovanjem posnetkov. "Mislim pa, da je bil to pač tak dogodek, ko bi morala pravzaprav zunanja ministrica opraviti pogovor z veleposlanikom Izraela o tem," je dodala.
Glede očitkov opozicije, da pri Levici podpirajo terorizem, pa je poudarila, da se jasno vidi, kaj se dogaja v Gazi in koliko je mrtvih med ženskami, otroki, starejšimi. "Ali lahko rečemo, da so teroristi, ali so otroci teroristi," je dodala in ob tem trditve opozicije označila za zavržne.
V Ljubljani je danes potekal tudi shod v organizaciji Gibanja za pravice Palestincev. Pred veleposlaništvom ZDA so opozorili na soodgovornost ZDA pri izvajanju genocida v Gazi in zahtevali, da se tudi ZDA zavzamejo za takojšnjo prekinitev izraelskih napadov. Veleposlanico Jamie Lee Harpootlian so še opozorili, da ZDA izraelski politiki dajejo neomajno politično in vojaško podporo, so sporočili iz gibanja.
9.35 Protesti pred veleposlaništvom ZDA v Ljubljani
Pred veleposlaništvom ZDA v Ljubljani so se zjutraj zbrali predstavniki Gibanja za pravice Palestincev.
Zahtevajo takojšnjo prekinitev napadov na Gazo.
7.45 Poziv k ohranjanju pritiska za končanje vojne v Gazi
Jordanski kralj Abdulah II., egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi in palestinski predsednik Mahmud Abas so v sredo na srečanju v Akabi v Jordaniji pozvali k ohranjanju pritiska za sklenitev dogovora o končanju vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas ter zaščiti palestinskih civilistov.
Voditelji so na vrhu v jordanskem obmorskem mestu razpravljali o tri mesece trajajoči vojni.
Iz jordanske kraljeve palače so sporočili, da so na srečanju potrdili potrebo po ohranitvi pritiska, da se konča vojna v Gazi in zaščiti neoborožene civiliste. Izpostavili so še pomen zagotovitve trajne in zadostne dostave humanitarne pomoči, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Trojica je v skupni izjavi posvarila pred poskusi okupacije določenih delov Gaze in izpostavila, da je treba prebivalcem enklave omogočiti vrnitev na njihove domove. Ob tem so znova potrdili, da nikakor ne podpirajo morebitnih izraelskih načrtov za prisilno preseljevanje Palestincev. K javni zavrnitvi teh načrtov so pozvali tudi mednarodno skupnost.
Nekaj izraelskih ministrov je v zadnjih tednih pozvalo k preselitvi Palestincev iz Gaze na druga območja. Za zdaj ni nobenih potrdil, da je to tudi del uradne politike Izraela. Navedbe o načrtih za preselitev Palestincev je nedavno zavrnil tudi izraelski predsednik Jicak Hercog.
Trije arabski voditelji so se v sredo tudi strinjali, da se bodo še naprej usklajevali z arabskimi državami in drugimi akterji, da bi dosegli mirovni dogovor, ki bo temeljil na rešitvi dveh držav.
7.25 Na ICJ se začenja obravnava tožbe Južne Afrike proti Izraelu
Na Meddržavnem sodišču (ICJ) se bo danes začela javna obravnava v tožbi Južne Afrike, ki Izrael obtožuje genocidnih dejanj nad Palestinci med tri mesece trajajočo vojno v Gazi. V Palači miru v Haagu bo danes svoje argumente predstavila Južna Afrika, v petek pa Izrael, ki očitke v celoti zavrača.
Južna Afrika v tožbi, ki jo je vložila konec decembra, Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. V tožbi je Pretoria med drugim navedla, da Izrael deluje z namenom uničenja Palestincev v Gazi kot dela širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine.
V palači miru v Haagu bo danes svoje argumente predstavila Južna Afrika, v petek pa Izrael, ki očitke v celoti zavrača.
Javno zaslišanje bo potekalo o zahtevi Južne Afrike za uvedbo začasnih ukrepov, ki jih lahko sprejme sodišče. Med drugim je Južna Afrika sodišče pozvala, naj odredi ustavitev izraelske ofenzive v Gazi, sprejetje ukrepov za preprečitev genocida nad Palestinci, ustavitev prisilnega razseljevanja prebivalcev Gaze ter zagotavljanje dostopa do humanitarne pomoči.
Slovenija na tožbo gleda z velikim zanimanjem, je v ponedeljek na Radiu Slovenija dejal vodja slovenske misije v Varnostnem svetu ZN Samuel Žbogar. Tožbo je označil za pomembno, več pa bo Slovenija povedala po prvi obravnavi pred Meddržavnim sodiščem. Gibanje za pravice Palestincev je Slovenijo pozvalo, naj se pridruži tožbi, v pismu zunanji ministrici Tanji Fajon so k temu pozvali številni slovenski kulturniki.
