Ponedeljek, 16. 6. 2025, 12.49
7 minut
Bližnji vzhod
Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,01
Število smrtnih žrtev v Izraelu in Iranu, ki tudi danes nadaljujeta medsebojne napade, narašča. Po navedbah izraelskih reševalcev je bilo v iranskih raketnih napadih ubitih najmanj 11 ljudi, več deset je bilo ranjenih. Iranska revolucionarna garda je obljubila še več uničujočih napadov na pomembne cilje. Izraelska vojska je medtem sporočila, da cilja izstrelišča raket v Iranu.
14.24 Vodja IAEA: Vojaška zaostritev zavlačuje rešitev iranskega jedrskega vprašanja
14.18 Erdogan ponudil posredovanje Turčije za končanje konflikta med Izraelom in Iranom
13.12 Teheran pozval evropske sile, naj ustavijo izraelske napade
12.46 Izrael naj bi nadzoroval zračni prostor nad Teheranom
12.39 Netanjahu za pospešitev pogovorov o izpustitvi talcev v Gazi
12.32 Grošelj: Izrael izkoristil regionalne razmere za oslabitev Irana
11.18 Ameriška letalonosilka prihaja na Bližnji vzhod
11.07 Število smrtnih žrtev v Izraelu narašča
10.28 Iranski predsednik državljane pozval k enotnosti
10.26 V iranskem napadu poškodovana stavba ameriškega veleposlaništva v Tel Avivu
9.07 Iran napoveduje nadaljnje napade
8.56 Iran naj bi imel 400 kilogramov obogatenega urana. Ključno vprašanje je: kje je?
7.39 Von der Leyen v pogovoru z Netanjahujem pozvala k diplomaciji
7.33 Trump: Čas je za premirje med Iranom in Izraelom
6.47 Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade
14.24 Vodja IAEA: Vojaška zaostritev zavlačuje rešitev iranskega jedrskega vprašanja
Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes opozoril, da vojaška eskalacija med Izraelom in Iranom, ki tudi danes nadaljujeta medsebojne napade, zavlačuje prizadevanja za diplomatsko rešitev jedrskega vprašanja s Teheranom. Pri tem je vse strani v konfliktu pozval k največji možni zadržanosti.
Grossi je tudi opozoril na nevarnost radiološke in kemične kontaminacije v obratu, vendar je ta po njegovem obvladljiva. Raven radioaktivnosti zunaj obrata v Natancu pa je normalna, je dodal.
"Vojaška eskalacija ogroža življenja, povečuje možnost radiološkega izpusta z resnimi posledicami za ljudi in okolje ter zavlačuje nujno delo na diplomatski rešitvi za dolgoročno zagotovilo, da Iran ne bo pridobil jedrskega orožja," je dejal Grossi na izredni seji sveta guvernerjev IAEA na Dunaju, na kateri je med drugim poročal o stanju na iranskem jedrskem kompleksu za bogatenje urana v Natancu.
Po njegovih besedah objekt v Natancu, ki je bil v petek močno poškodovan v izraelskih napadih, od takrat ni bil dodatno poškodovan, prav tako ni znakov "fizičnega napada" na podzemni del obrata. Bi pa lahko bila tam nameščena oprema poškodovana zaradi izpada električne energije, je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Grossi je tudi opozoril na nevarnost radiološke in kemične kontaminacije v obratu, vendar je ta po njegovem obvladljiva. Raven radioaktivnosti zunaj obrata v Natancu pa je normalna, je dodal.
Ob Natancu so bili v izraelskih napadih poškodovani še štirje jedrski obrati v Isfahanu, je dejal Grossi. Nobene škode pa niso zabeležili na drugem največjem obratu za bogatenje urana Fordov, kot tudi ne na jedrski elektrarni Bušer in reaktorju Hondab, ki je še v gradnji.
Inšpektorji IAEA ostajajo v Iranu in so pripravljeni nadaljevati inšpekcije takoj, ko bodo razmere to dopuščale, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa potrdil Grossi.
IAEA je v svojem zadnjem poročilu prejšnji teden opozorila, da je Iran nedavno znatno povečal svoje zaloge urana, ki se lahko uporabi v jedrskem orožju. Agencija je ob tem poudarila, da Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti in da ne more zagotoviti, da je iranski jedrski program izključno miroljuben.
14.18 Erdogan ponudil posredovanje Turčije za končanje konflikta med Izraelom in Iranom
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes v telefonskem pogovoru z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom ponudil posredovanje Turčije za končanje konflikta med Izraelom in Iranom. Erdogan je nato po telefonu govoril tudi z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, s katerim sta pozvala k takojšnjemu končanju izraelsko-iranskega konflikta.
Kot so po pogovorih Erdogana in Putina sporočili iz Kremlja, sta se voditelja zavzela za takojšnjo prekinitev sovražnosti in rešitev odprtih vprašanj med državama z diplomatskimi sredstvi, vključno z iranskim jedrskim programom.
Erdogan je v pogovoru s Putinom tudi obtožil Izrael, da je ogrozil varnost celotne regije in da politika vlade izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja predstavlja jasno grožnjo mednarodnemu sistemu, so po pogovoru sporočili iz urada turškega predsednika.
Erdogan, ki je sprti strani pozval k čimprejšnji vrnitvi za pogajalsko mizo, je tudi poudaril, da izraelski napadi na Iran ne smejo odvrniti pozornosti od genocida v Gazi.
Turški predsednik se je pred tem po telefonu pogovarjal z iranskim kolegom in mu ponudil posredovanje Turčije za končanje konflikta. Pred tem je posredovanje v konfliktu ponudila že Rusija.
Po poročanju tujih tiskovnih agencij je Erdogan v pogovorih s Pezeškianom izpostavil tudi, da je ohranitev miru in stabilnosti v regiji pomembna za Turčijo. Dejal je še, da se je o reševanju izraelsko-iranskega konflikta pogovarjal z več svetovnimi voditelji.
Turčija je v zadnjem času gostila tudi mirovne pogovore med Ukrajino in Rusijo.
Nov krog napetosti med glavnima velesilama na Bližnjem vzhodu je v petek z obsežnimi napadi na Iran sprožil Izrael. Iran se je odzval s povračilnimi napadi. Odtlej je bilo v Iranu ubitih najmanj 224 ljudi, v Izraelu pa najmanj 24 ljudi. ZDA so priznale, da so bile pred petkovim napadom seznanjene z izraelskimi načrti, a vztrajajo, da v napadih ne sodelujejo.
13.12 Teheran pozval evropske sile, naj ustavijo izraelske napade
Teheran je danes pozval evropske velesile, naj pritisnejo na Izrael, da ta ustavi napade na Iran, ki se nadaljujejo četrti dan. ZDA pa je pozval k obsodbi izraelskih napadov, če želijo, da se pogajanja o jedrskem dogovoru nadaljujejo. Kitajska medtem poziva Izrael in Iran k sprejetju nujnih ukrepov za zmanjšanje napetosti in k pogajanjem.
Iran remains firm on uranium enrichment as a "bold red line," the country's foreign ministry spokesperson Esmail Baghaei said, after Iranian and U.S. delegations wrapped up a fifth round of talks in Rome. Baghaei added that Iran was “open to continuing dialogue” with European… pic.twitter.com/WhcSLqipcl
— CGTN Europe (@CGTNEurope) May 26, 2025
Zunanje ministrstvo v Teheranu je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes pozvalo Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo k prizadevanjem za to, da bi Izrael ustavil napade na Iran. "Nemčija, Francija in Anglija bi morale zelo jasno obsoditi zločine sionističnega režima, zlasti proti jedrskemu objektu v Natancu," je na novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik ministrstva Esmail Bagei, pri čemer je evropski odziv na izraelske napade označil za nezadostnega. Kot je ob tem dodal, bi se morale evropske države osredotočiti na ustavitev agresije in pozivanje Izraela k odgovornosti.
Glede vloge Washingtona je Bagei menil, da bi moral ta po odpovedi pogajanj o jedrskem dogovoru med ZDA in Iranom obsoditi izraelske napade, da se bodo pogovori lahko nadaljevali, poroča BBC.
Bagei je pogajanja, katerih šesti krog bi se moral odviti v nedeljo v Omanu, a je bil zaradi izraelskih napadov odpovedan, v trenutnih razmerah označil za nesmiselna. Pri tem je ZDA označil za "sokrivca" pri napadih. Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) pa je pozval, naj obsodi izraelske napade na jedrske objekte v državi.
"Pričakujemo, da bosta svet guvernerjev in generalni direktor (IAEA) zavzela odločno stališče glede obsodbe tega dejanja in da bosta (izraelski) režim poklicala na odgovornost," je še dejal Bagei po poročanju AFP.
Po njegovih besedah Iran pripravlja zakonodajo o odstopu od Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Če bo iranski parlament potrdil odločitev o odstopu od NPT, bo to zavezujoče, je pojasnil Bagei. Obenem je zatrdil, da Iran, ki trdi, da je njegov jedrski program miroljuben, še naprej "nasprotuje razvoju jedrskega orožja".
Kitajska pa je danes pozvala Iran in Izrael, naj nemudoma sprejmeta ukrepe za zmanjšanje napetosti, ki so se nevarno zaostrile po tistem, ko je Izrael v petek sprožil obsežne napade na Iran, ta pa je odgovoril z raketnimi napadi na izraelska mesta. Na obeh straneh so poročali o smrtnih žrtvah in ranjenih.
"Pozivamo vse strani, naj nemudoma sprejmejo ukrepe za umiritev napetosti, preprečijo, da bi regija zapadla v še večjo nestabilnost, in ustvarijo pogoje za vrnitev na pravo pot reševanja vprašanj z dialogom in pogajanji," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun.
12.46 Izrael naj bi nadzoroval zračni prostor nad Teheranom
Izraelska vojska je danes zatrdila, da nadzoruje zračni prostor nad Teheranom in da je v nočnih napadih uničila tretjino iranskih izstrelišč za rakete zemlja-zemlja. Iranski mediji medtem poročajo, da je bila v današnjem izraelskem napadu znatno poškodovana bolnišnica v mestu Kermanšah na zahodu Irana, poročajo tuje tiskovne agencije.
Teheran po izraelskih napadih.
"Zdaj lahko rečemo, da smo dosegli popolno zračno premoč na nebu nad Teheranom," je dejal tiskovni predstavnik izraelske vojske in dodal, da je več kot 50 izraelskih bojnih letal in raket ponoči uničilo več kot 120 ploščadi, s katerih naj bi islamska republike izstreljevala rakete zemlja-zemlja.
Po njegovih besedah so samo v osrednji provinci Isfahan napadli okoli sto vojaških ciljev - skladišč raket, izstrelitvenih ploščadi in poveljniških centrov, navaja britanski BBC.
Dodal je še, da je ponoči nad Izrael poletelo 65 iranskih raket in dronov, kar naj bi bila polovica tistega, kar je iranska vojska nameravala izstreliti. "Preprečili smo znaten del načrtovanega napada," je dejal.
V današnjih izraelskih napadih je bila po navedbah iranskih medijev znatno poškodovana bolnišnica Farabi v Kermanšahu v istoimenski provinci na zahodu države. Tarča napadov je bila tudi sosednja provinca Ilam, kjer naj bi zadeli gasilski dom.
Iranske pravosodne oblasti so medtem napovedale hitre sodne procese za osebe, aretirane na podlagi suma sodelovanja z Izraelom. Eskalacijo med glavnima velesilama na Bližnjem vzhodu je v petek z obsežnimi napadi na Iran sprožil Izrael.
12.39 Netanjahu za pospešitev pogovorov o izpustitvi talcev v Gazi
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo dejal, da je pogajalcem naročil, naj pospešijo pogovore o izpustitvi talcev v Gazi, saj da je med izraelskim napadom na Iran začutil priložnost. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk pa je države danes pozval k pritisku na Izrael in Hamas za končanje trpljenja prebivalcev Gaze.
"Predvčerajšnjim sem dal navodila za pospešitev pogajanj, ker sem začutil priložnost (...) Dokončali bomo obe nalogi: uničenje Hamasa in izpustitev talcev," je Netanjahu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal o pogovorih s palestinskim islamističnim gibanjem Hamas za izpustitev talcev v Gazi.
Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News kasneje dejal, da je ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff ponudil začetek 60-dnevne prekinitve ognja, v kateri bi bila polovica talcev takoj izpuščena in da je sam izrazil pripravljenost na dogovor.
Od 251 talcev, zajetih med napadom palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra 2023, ki je sprožil vojno v Gazi, jih je 52 še vedno v palestinski enklavi, od tega jih je po navedbah izraelske vojske 34 mrtvih. Hamas hrani tudi posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ki je bil ubit v vojni leta 2014.
Premirje v Gazi, ki se je začelo 19. januarja letos, je predvidevalo več faz izmenjave ujetnikov in končanje vojne. Izrael je ob izteku prve faze odstopil od dogovora in z marcem blokiral vse dobave pomoči v enklavo, 18. marca pa je obnovil napade.
Türk je danes ob začetku zasedanja Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi pozval vlade k pritisku na Izrael in Hamas za končanje trpljenja prebivalcev Gaze. "Vsi, ki imajo vpliv, morajo izvajati čim večji pritisk na Izrael in Hamas, da se to neznosno trpljenje konča," je poudaril. Trajen mir po njegovih besedah lahko zagotovi le rešitev dveh držav, pri kateri bi bilo območje Gaze del palestinske države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Türk je bil ob tem znova kritičen do izraelske vlade, med drugim zaradi blokade humanitarne pomoči za Gazo, ki traja od marca. Pozval je tudi k preiskavi smrtnih žrtev v zvezi z razdeljevanjem hrane prek sporne humanitarne fundacije za Gazo (GHF).
12.32 Grošelj: Izrael izkoristil regionalne razmere za oslabitev Irana
Izrael je s petkovim obsežnim napadom na Iran sprožil nov val zaostrovanj na Bližnjem vzhodu. Po oslabitvi libanonskega Hezbolaha in spremembi oblasti v Damasku je izkoristil razmere za dodatno oslabitev Irana, je v pogovoru za STA menil obramboslovec Klemen Grošelj. Kot nekdanji evroposlanec je opozoril na vnovično nesposobnost EU za enoten odziv.
Medsebojni napadi med Izraelom in Iranom so doslej terjali več kot 200 smrti, veliko večino na iranski strani. Med ubitimi so tudi vodilni možje iranskih oboroženih sil in več jedrskih znanstvenikov. Izrael trdi, da je bil napad usmerjen proti iranskem jedrskem programu, saj naj bi bila islamska republika zelo blizu temu, da razvije jedrsko orožje.
Izrael je po mnenju Grošlja napad sprožil v času, ko je Iran ranljiv. Z juga Libanona se je po izraelski invaziji in premirju umaknilo libanonsko gibanje Hezbolah, prav tako pa je prišlo do strmoglavljenja nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada, s čimer je Teheran ostal brez dveh ključnih zaveznikov v regiji.
Cilj Izraela je tako uničiti ali vsaj oslabiti iranski jedrski program, po mnenju analitika pa Izrael želi tudi oslabiti iranske oblasti. Svoje je prispevala tudi neodločna ameriška politika, pri čemer Izrael računa na podporo predsednika ZDA Donalda Trumpa v obračunu z Iranom. Ta je priznal, da je bil z načrti za napad seznanjen, a vztraja, da pri njem ZDA niso sodelovale.
Iz iranskega odgovora v preteklih dneh je jasno, da Izrael ni uspel uničiti iranskih raketnih zmogljivosti, saj je Teheran uspešno zadel tarče v več izraelskih mestih. "Trenutno sta tako Iran kot Izrael ujeta v pat pozicijo," meni Grošelj in zato pričakuje, da se bo začel stopnjevati mednarodni diplomatski pritisk za ustavitev napadov.
Grošelj opozarja, da bi dlje časa trajajoči konflikt lahko privedel do odločitve Irana o izstopu iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, s čimer bi postal njegov jedrski program nedostopen inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Iran je namreč za razliko od Izraela, ki velja za edino jedrsko silo v regiji, podpisnik omenjene pogodbe. Po po podatkih IAEA trenutno uran bogati do 60-odstotno, kar je veliko več od 3,67-odstotnega bogatenja, kot je bilo določeno v sporazumu iz leta 2015, a še vedno manj od 90 odstotkov, kolikor je potrebno za jedrsko orožje.
Odziv evropskih voditeljev na novo zaostritev razmer, ki je v zadnjih dneh zasenčila izraelske napade in blokado Gaze, je bil večinoma omejen na pozive k zadržanosti, Ursula von der Leyen pa je v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem krivdo za trenutni konflikt pripisala Teheranu in se strinjala z Izraelom, da Iran ne sme razviti jedrskega orožja
EU v odnosu do Izraela in Irana nima enotnega stališča, kot tudi ne v primeru vojn v Ukrajini in Gazi. Kar kaže na to, da bo Evropa postala neke vrste del interesne sfere ZDA, del nje pa interesne sfere Rusije, svari analitik.
11.18 Ameriška letalonosilka prihaja na Bližnji vzhod
Letalonosilka USS Nimitz je danes zjutraj zapustila Južnokitajsko morje in se odpravila proti zahodu, kažejo podatki spletnega mesta za sledenje ladij Marine Traffic, poroča Reuters. Načrtovani postanek v pristanišču v osrednjem Vietnamu – letalonosilka naj bi obiskala mesto Danang – je bil odpovedan, sta potrdila dva vira, vključno z enim diplomatom, ki naj bi dejal, da ga je ameriško veleposlaništvo v Hanoju obvestilo o odpovedi obiska zaradi "nujne operativne zahteve".
Letalonosilka Nimitz je prejšnji teden izvajala operacije pomorske varnosti v Južnokitajskem morju kot "del rutinske prisotnosti ameriške mornarice v indijsko-pacifiški regiji", kot je navedeno na spletni strani poveljnika ameriške pacifiške flote.
Podatki pomorskega prometa pa kažejo, da je Nimitz krenila proti zahodu, v smeri Bližnjega vzhoda, kjer se stopnjujejo spopadi med Izraelom in Iranom.
11.07. Število smrtnih žrtev v Izraelu narašča
Na uradu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so potrdili, da je bilo od polnoči ubitih 11 ljudi – štirje v mestu Petah Tikva, trije v Haifi in trije v predmestjih Tel Aviva Bnei Brak in Bat Yam. Ena oseba je umrla na neznani lokaciji.
Skupno število smrtnih žrtev iranskih napadov je s tem naraslo na 24. Pred tem so izraelske oblasti poročale o najmanj 13 smrtnih žrtvah, odkar je Iran v petek začel izvajati povračilne napade.
Izraelsko letalstvo je napadlo tudi poveljniške centre iranskih sil v Teheranu. Obenem je vojska sporočila, da je raketa, izstreljena iz Jemna, danes strmoglavila, preden je vstopila na izraelsko ozemlje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na posnetku so vidne posledice napada na ultra ortodoksno judovsko mesto Bnei Brak.
10.28 Iranski predsednik državljane pozval k enotnosti
Iranski predsednik Masud Pezeškian je danes državljane pozval k enotnosti glede izraelske agresije, ki je od petka v islamski republiki zahtevala več kot 220 življenj. Katar in Oman, posrednika v jedrskih pogajanjih med Iranom in ZDA, sta pred tem v nedeljo sporočila, da Teheran pogajanj v času sovražnosti z Izraelom ne bo nadaljeval.
"Vse razlike, vprašanja in probleme, ki so obstajali, moramo danes odložiti na stran in se z enotnostjo (...) pokončno upreti tej genocidni kriminalni agresiji," je v nagovoru v parlamentu dejal Pezeškian.
V nedeljo bi moral Iran z ZDA v omanski prestolnici Maskat nadaljevati pogajanja o svojem jedrskem programu, namenjena sklenitvi sporazuma, ki bi nadomestil tistega iz leta 2015. Od tega so namreč ZDA med prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa enostransko odstopile.
Ponovil je, da islamska republika nima namena razviti jedrskega orožja, a da bo še naprej uresničevala svojo pravico do uporabe jedrske energije in raziskovanja na tem področju.
V nedeljo bi moral Iran z ZDA v omanski prestolnici Maskat nadaljevati pogajanja o svojem jedrskem programu, namenjena sklenitvi sporazuma, ki bi nadomestil tistega iz leta 2015. Od tega so namreč ZDA med prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa enostransko odstopile.
Zaradi eskalacije razmer, te so posledica obsežnih napadov na Iran, ki jih je v petek sprožil Izrael, so bila pogajanja odpovedana, Katar in Oman, ki v pogovorih posredujeta, pa sta v nedeljo sporočila, da Teheran z njimi ne bo nadaljeval, dokler ne "zaključi svojega odziva" na izraelske napade oz. ne preneha biti tarča agresije.
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je na omrežju Telegram prebivalcem iranske prestolnice zagrozil, da bodo plačali visoko ceno za napade na izraelske civiliste. Ob tem je vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja označil za arogantnega diktatorja in strahopetnega morilca, ki da namerno napada izraelske civiliste, poročajo tuje tiskovne agencije.
10.26 V iranskem napadu poškodovana stavba ameriškega veleposlaništva v Tel Avivu
Ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee je danes sporočil, da je bila v iranskem raketnem napadu poškodovana ena od zgradb ameriškega veleposlaništva v Tel Avivu. Dejal je še, da ni bil poškodovan noben član osebja veleposlaništva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izrael in Iran tudi danes nadaljujeta medsebojne napade. Po izraelskih navedbah je bilo v iranskih raketnih napadih na več izraelskih mest ubitih najmanj osem ljudi, več deset je ranjenih. Iranska revolucionarna garda je obljubila še več uničujočih napadov na pomembne cilje. Izraelska vojska je medtem sporočila, da cilja izstrelišča raket v Iranu.
Na posnetkih agencije AFP je videti porušene zgradbe v Tel Avivu. "Nekaj manjše škode zaradi iranskih raketnih napadov v bližini veleposlaništva v Tel Avivu, vendar ameriško osebje ni bilo poškodovano," je na omrežju X zapisal Huckabee. Sporočil je še, da bo ameriško veleposlaništvo v Jeruzalemu danes ostalo zaprto.
Nov krog napetosti med glavnima velesilama na Bližnjem vzhodu je v petek z obsežnimi napadi na Iran sprožil Izrael. Odtlej je bilo v Iranu ubitih več kot 220 ljudi, v Izraelu pa več kot 20 ljudi. ZDA so priznale, da so bile pred petkovim napadom seznanjene z izraelskimi načrti, a vztrajajo, da v napadih ne sodelujejo.
9.07 Iran napoveduje nadaljnje napade
Po izraelskih navedbah je bilo v iranskih raketnih napadih ubitih najmanj osem ljudi, več deset je ranjenih. Iranska revolucionarna garda je obljubila še več uničujočih napadov na pomembne cilje
Po navedbah izraelske reševalne službe so zadnji iranski raketni napadi na cilje v osrednjem Izraelu terjali najmanj pet smrtnih žrtev, še 92 ljudi je bilo ranjenih. Na vsaj dveh lokacijah trenutno potekajo reševalne akcije. Uradni radio izraelskih sil je navedel, da so bile še tri osebe ubite v Haifi, piše katarska Al Jazera.
Izraelska vojska je kasneje navedla, da je letalstvo napadlo tudi poveljniške centre iranskih sil v Teheranu.
8.56 Iran naj bi imel 400 kilogramov obogatenega urana. Ključno vprašanje je: kje je?
Po izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte je nekdanji namestnik generalnega direktorja Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Olli Heinonen dejal, da je Izrael verjetno povzročil resno škodo iranskemu jedrskemu programu.
V intervjuju za BBC Radio 4 je Heinonen dejal, da bo objekt v Natanzu "okreval vsaj nekaj let", in dodal, da je tudi objekt v Fordovu "po teh napadih v zelo slabem stanju".
Vendar pa je Heinonen opozoril, da ostaja ključno vprašanje, kje Iran hrani svoje zaloge visoko obogatenega urana. Po njegovih besedah ima Iran več kot 400 kilogramov visoko obogatenega urana, in če obstaja skrivna lokacija, kjer se bogatenje do ravni, primerne za orožje, izvaja brez nadzora IAEA, je to resna težava.
Izraelski napadi, znani kot Operacija Lev vstaja, so se začeli prejšnji petek in so bili usmerjeni na ključne iranske jedrske objekte, vključno z Natanzom in Esfahanom, pa tudi na vojaške baze in poveljniške centre. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da je cilj operacije Iranu preprečiti razvoj jedrskega orožja, in dodal, da ima Iran že dovolj obogatenega urana za izdelavo več jedrskih bomb. Netanjahu je tudi poudaril, da je operacija usmerjena proti iranskemu režimu, ne pa proti iranskemu ljudstvu, poroča Index.hr.
Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je že prej poročala, da je Iran kršil svoje obveznosti iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), kar je še povečalo zaskrbljenost mednarodne skupnosti glede iranskih jedrskih ambicij.
7.39 Von der Leyen v pogovoru z Netanjahujem pozvala k diplomaciji
Iran ne bi smel imeti jedrskega orožja, je v nedeljo povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da se je v pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem zavzela za diplomacijo. Ta je po njenem mnenju najboljša dolgoročna rešitev spora med Izraelom in Iranom.
"Seveda menim, da so dolgoročno najboljša rešitev pogajanja," je na brifingu za novinarje na vrhu držav skupine G7 v gorskem kanadskem letovišču Kananaskis povedala von der Leyen. Kot je dejala, se je v telefonskem pogovoru z Netanjahujem strinjala, da Iran ne bi smel imeti jedrskega orožja.
Ob tem je krivdo za konflikt pripisala Iranu in spomnila na nedavne ugotovitve Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti ter da agencija ne more zagotoviti, da je iranski jedrski program izključno miroljuben. "V tem kontekstu ima Izrael pravico, da se brani. Iran je glavni vir nestabilnosti v regiji," je dodala.
Von der Leyen je prepričana, da bi morale članice skupine G7 na vrhu razpravljati o konfliktu med Izraelom in Iranom, pa tudi o vojni v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je še povedala, ji je Netanjahu v pogovoru obljubil, da bo storil več za okrepitev dobave humanitarne pomoči v Gazo. "Vztrajala sem in pozivala, da mora humanitarna pomoč, ki ne doseže Gaze, priti v Gazo. Obljubil je, da (...) bo tako," je dodala.
Tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se je na brifingu strinjal, da Iran ne bi smel imeti jedrskega orožja. Dodal je, da je "čas, da damo prostor diplomaciji".
Voditelji držav skupine G7 se bodo danes in v torek sestali na delovnih pogovorih. V senci trgovinskih napetosti zaradi ameriške grožnje s carinami bodo razpravljali o varnosti, energiji in vojni v Ukrajini, po pričakovanjih pa tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih, med drugim o napetostih med Izraelom in Iranom.
Nov krog napetosti med glavnima velesilama na Bližnjem vzhodu je v petek z obsežnimi napadi na Iran sprožil Izrael. Odtlej je bilo v Iranu ubitih najmanj 224, v Izraelu pa najmanj 13 ljudi. Izrael obenem nadaljuje napade na Gazo ter omejuje dobave pomoči v enklavo.
7.33 Trump: Čas je za premirje med Iranom in Izraelom
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da je čas, da Iran in Izrael skleneta dogovor o premirju. Ob tem je menil, da se morda morata sprti strani najprej "stepsti", da bi se lahko dogovorili.
Trump je pred odhodom na vrh G7 v Kanado izrazil upanje, da bosta Iran in Izrael sklenila dogovor, ki bi ustavil večdnevno medsebojno obstreljevanje.
"Mislim, da je čas za dogovor (...), a včasih se morajo najprej stepsti," je dodal.
Nov krog napetosti med glavnima velesilama na Bližnjem vzhodu je v petek z obsežnimi napadi na Iran sprožil Izrael. Odtlej je bilo v Iranu ubitih najmanj 224, v Izraelu pa najmanj 13 ljudi.
ZDA so priznale, da so bile pred petkovim napadom seznanjene z izraelskimi načrti, a vztrajajo, da v napadih ne sodelujejo.
Izrael je že v petek ubil vodilna moža iranskih oboroženih sil, premier Benjamin Netanjahu pa je zagrozil, da bo izraelska vojska napadla vse cilje ajatolskega režima.
Trump je po navedbah neimenovanega ameriškega uradnika dal veto na izraelski načrt za atentat na iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja, je v nedeljo poročala francoska tiskovna agencija AFP. Netanjahu med gostovanjem na ameriški televiziji Fox News ni želel odgovoriti na vprašanje na to temo.
6.50 Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade
Razmere v Izraelu in Iranu se ne umirjajo. Iran je sprožil obsežen raketni napad na več ciljev po Izraelu, kar je po besedah novinarja britanskega BBC na terenu "delovalo kot največji napad doslej". Dopisnik CNN prizore v Tel Avivu opisuje kot poplavo strahu, kaosa in tesnobe. Po navedbah izraelske reševalne službe so zadnji iranski raketni napadi na cilje v Izraelu terjali najmanj tri smrtne žrtve, še 74 ljudi je bilo ranjenih. Na vsaj dveh lokacijah trenutno potekajo reševalne akcije, še poroča BBC.
Pred tem so izraelske oblasti poročale o najmanj 13 smrtnih žrtvah, odkar je Iran v petek začel izvajati povračilne napade. Iransko ministrstvo za zdravje je medtem sporočilo, da je bilo v izraelskih napadih od petka ubitih najmanj 224 ljudi, več kot 1.200 jih je bilo ranjenih, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V osrednjem Izraelu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, več deset je ranjenih. Po podatkih izraelske nacionalne službe za nujno pomoč Magen David Adom je bilo najmanj 67 ranjenih prepeljanih v bolnišnice na štirih različnih lokacijah po osrednjem Izraelu.
6.47 Ubit je bil Mohamad Kazemi
Tarča novih napadov je bil danes tudi Iran. Izraelska vojska je namreč sporočila, da izvaja napade na izstrelišča raket v Iranu. "Delujemo proti tej grožnji na našem in iranskem nebu," je povedal tiskovni predstavnik izraelskih sil.
Iran je medtem potrdil, da je v bil v nedeljskih izraelskih napadih ubit Mohamad Kazemi, vodja obveščevalne službe revolucionarne garde.
