Četrtek, 25. 9. 2025, 4.00
7 ur, 44 minut
Irena Joveva: Za slovenščino sem naredila več kot marsikdo od glasnih "domoljubov"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Slovenska evropska poslanka Irena Joveva je v intervjuju spregovorila o vojni v Ukrajini, razmerah v Gazi, protestih v Srbiji in tudi o Sloveniji, Sloveniji v EU ter prihajajočih slovenskih parlamentarnih volitvah 2026.
Septembrsko plenarno zasedanje v Strasbourgu je minilo v znamenju razprav o geopolitičnem dogajanju – o vojni v Ukrajini, Trumpovi politiki, vsakodnevnih množičnih pobojih in lakoti v Gazi, protestih v Srbiji. O vsem tem je pred poslanci Evropskega parlamenta v letnem nagovoru spregovorila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. A številni z njenimi besedami, predvsem pa delom, niso zadovoljni. Niti slovenska evropska poslanka Irena Joveva, ki meni, da bi Evropska komisija lahko izvajala bistveno večji pritisk na agresorje. Ker von der Leyen še vedno ne prizna, da v Gazi poteka genocid, jo je, tako kot mnoge kolegice in kolege, "ki jih ne vidi kot ljudi", označila za brezsramne dvoličneže. V pogovoru za Siol je spregovorila tudi o razmerah v Srbiji, do katere je "politika EU porazna", medtem ko se sama za pravice protestnikov zelo zavzema, kar je izkazala tudi z uporabo srbščine v Evropskem parlamentu. Do te poteze so bili številni kritični. In kaj poreče na to? "Če mene vprašate, so me vsi razumeli. Za slovenščino in spoštovanje slovenščine, predvsem v digitalnem svetu, recimo s slovenskim menijem na telefonih Apple, sem naredila – in še bom – več kot marsikdo od glasnih 'domoljubov', ki to seveda niso." Povedala je tudi, ali namerava priti v slovensko politiko in kaj pričakuje od predvolilnega leta ter prihajajočih slovenskih parlamentarnih volitev 2026.
Irena Joveva je slovenska političarka in nekdanja novinarka, rojena leta 1989 v Kranju. Odraščala je v delavski družini na Jesenicah. Njena starša sta se kot ekonomska migranta več kot desetletje pred njenim rojstvom v Slovenijo preselila iz Makedonije. Po končani ekonomski gimnaziji v Radovljici je šolanje nadaljevala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, leta 2017 pa je z nalogo Odnos Evropske unije do makedonskega nacionalnega vprašanja zaključila še magistrski študij, smer Svetovne študije.Trenutno je evropska poslanka iz vrst Gibanja Svoboda, v Evropskem parlamentu pa deluje pod okriljem politične skupine Renew Europe. To je sicer že njen drugi mandat evroposlanke. 4. marca 2019 jo je namreč Lista Marjana Šarca naznanila kot nosilko svoje liste na takratnih evropskih volitvah. Izvoljena je bila z drugim najvišjim številom preferenčnih glasov ter tako postala evropska poslanka. Med svojim prvim mandatom v Evropskem parlamentu je bila Irena Joveva poročevalka skupine Renew Europe o Evropskem zakonu o svobodi medijev (EMFA), enem najpomembnejših zakonodajnih dosjejev na področju medijske politike v mandatu 2019–2024.
Na volitvah v Evropski parlament leta 2024 je Joveva ponovno uspešno kandidirala kot vodilna kandidatka. Po volitvah je bila imenovana za podpredsednico skupine Renew Europe, kar je pomenilo pomemben korak na njeni politični poti in jo postavilo med ključne liberalne glasove v novem Evropskem parlamentu.
Kot novinarka je delovala v notranjepolitičnem uredništvu Slovenske tiskovne agencije (STA) in v oddaji 24 ur na POP TV.
Vaše stališče je jasno: to, kar se dogaja v Gazi, je genocid, ste dejali v dvorani Evropskega parlamenta. Slovenija je že priznala Palestino, v minulih dneh še nekatere druge evropske države, med njimi Belgija, Francija, Malata, Luksemburg, pa Združeno kraljestvo, vse skupaj Palestino priznava že več kot 150 držav, a to vendarle še vedno ni dovolj. Evropska unija je neenotna. Kdaj bo dovolj? Kako komentirate dejstvo, da Evropska unija še vedno ni uvedla nikakršnih sankcij zoper Izrael?
Iskreno ne vem, kdaj naj bi bilo dovolj. Spomnim se svojega nagovora, ko je bilo mrtvih deset tisoč, kar je neprimerljivo s številko, ki jo poznamo danes. Že takrat sem rekla: ali je res potrebnih še deset tisoč žrtev v Gazi, da bomo nekaj naredili? To je bilo le en mesec po 7. oktobru 2023. Takrat si nisem predstavljala, da bomo prišli do tukaj, kjer smo. Da bomo prišli do tega, da me je res sram – niti ne morem reči dvojne morale nekaterih, ampak njihove nečlovečnosti. To res zelo težko razumem.
Ne le kot evropska poslanka, ampak preprosto kot človek. Veliko svojih kolegic in kolegov ne vidim kot ljudi. Zame nekdo, ki še vedno zanika genocid, ni človek. Danes (na septembrskem plenarnem zasedanju, op. p.) smo imeli znova razpravo o Gazi in znova smo se pogovarjali o tem, ali se tam dogaja genocid ali ne. Meni se to zdi nesprejemljivo, nedopustno, nedostojno.
Kaja Kallas je resda zaostrila retoriko, tudi določeni kolegi in kolegice so jo. Zakaj še vedno ni nečesa konkretnejšega, pa ne morem razumeti. Razumem stališča določenih držav članic, v prvi vrsti Nemčije, katere predstavniki so pri izjavah o Gazi še posebej glasni. Razumem njihovo zgodovinsko stališče, hkrati pa ne morem razumeti, da sami delajo točno to, kar smo oziroma so rekli, da ne bodo nikoli več. Res mi ni jasno, da to počnejo (zanikajo genocid) tisti, ki vedo, kaj je to, oziroma bi morali vedeti, kaj je to. Te stvari so zame zelo težke, saj sem bila v Palestini in videla, kako je tam. Lahko bi naredili marsikaj. Ne govorim o nas kot o Evropskem parlamentu, ker vseeno nimamo toliko orodij, kot jih ima Evropska komisija. Govorim o državah Evropske unije na splošno.
"Takrat si nisem predstavljala, da bomo prišli do tukaj, kjer smo. Da bomo prišli do tega, da me je res sram – niti ne morem reči dvojne morale nekaterih, ampak njihove nečlovečnosti. To res zelo težko razumem. Ne le kot evropska poslanka, ampak preprosto kot človek. Veliko svojih kolegic in kolegov ne vidim kot ljudi. Zame nekdo, ki še vedno zanika genocid, ni človek."
Moram pa reči, da sem izjemno ponosna na Slovenijo. Je praktično prva država, ki je z aktualno vlado dejansko tudi nekaj konkretnega naredila, in to s sankcijami. Zdaj sicer vedno več držav članic priznava Palestino, a to še vedno ni dovolj. Čakam na dejanski suspenz trgovinskega sporazuma z Izraelom, to je potem že večji pritisk. Seveda se stvari ne da rešiti z danes na jutri, ampak vse skupaj po drugi strani žal prihaja prepozno, tudi ostre retorike voditeljev, tudi retorika Kaje Kallas. Sem razočarana, upanja ne izgubljam, me pa skrbi. Skrbi me tudi to, da toliko govorimo o geopolitični situaciji na splošno, nas pa – kot EU – nikjer ni, ker nimamo poguma. Pa s tem ne mislim samo na Gazo.
Slovenska evropska poslanka Irena Joveva pravi, da jo skrbi, "ker se toliko govori o geopolitični situaciji na splošno, nas pa – kot EU – nikjer ni, ker nimamo poguma".
V svojem govoru v Evropskem parlamentu ste tiste, ki pravijo, da v Gazi ni genocida, označili za brezsramne dvoličneže. Koga konkretno mislite?
Vse. Vse, ki ne zmorejo izreči te besede, ali še slabše, ki jo izrečejo, pa rečejo, da se to ne dogaja. Od Nemcev z Ursulo von der Leyen na čelu do še marsikoga drugega. Razumem in podpiram pozive k izpustitvi talcev in nikoli nisem rekla, da Hamas ni teroristična organizacija, vedno sem ga obsodila. Ampak ne morejo ljudje moje podpore palestinskemu ljudstvu enačiti s podporo Hamasu. Ker to ni podpora Hamasu. A ravno to se dogaja, ti poskusi izenačevanja. Tako kot ne morejo moje kritike države Izrael oziroma predvsem izraelske vlade enačiti s tem, da sovražim Izraelke in Izraelce. Ker jih ne. Verjamem namreč, da so tudi tam dobri ljudje. Jaz ljudi ločim samo na dobre in slabe.
Tudi Kaja Kallas na vprašanje, ali podpira priznanje Palestine, ni želela odgovoriti, saj zastopa vseh 27 držav članic, tudi tiste, ki Palestine ne priznavajo. Kaj porečete na to potezo visoke predstavnice EU?
Mislim, da bi Kaja Kallas vseeno lahko povedala svoje mnenje. Razumem, da je na nekem položaju, ki ji ne omogoča toliko svobode, kot jo imamo poslanke in poslanci, ampak neke stvari so zelo jasne. Res je, da zastopa vseh 27 držav, ampak ona je tista, ki jih vodi, usmerja v zunanji politiki Evropske unije in bi lahko bila vzor, če bi rekla bobu bob.
Kaj konkretno lahko naredi Slovenija, da ne ostane le pri simbolnem aktu, torej priznanju Palestine? Kako vidite vlogo evropskih poslancev pri pritisku na države, ki Palestine še niso priznale?
Slovenija absolutno ni ostala zgolj pri simboliki, kot rečeno, bila je prva država, ki je na nacionalni ravni sprejela konkretne sankcije zoper Izrael. V Evropskem parlamentu imamo medtem delegacijo za odnose s Palestino, kar pomeni, da Evropski parlament kot tak nima s Palestino, kot državo, nobenih težav. Nismo mi tisti, ki bi priznavali ali ne priznavali države Palestine, ampak že to, da imamo delegacijo, ki se ji tako reče, glede tega pove vse. Tudi sama sem del te delegacije in že znotraj nje imamo veliko pogovorov s predstavniki Palestine, vrši pa se tudi pritisk.
Žal nimamo tako močnih orodij, kot jih imata Komisija ali Svet, ampak se vseeno trudimo z raznoraznimi pismi, vprašanji Komisiji, stojimo za akcijami, kot je jasna podpora ladjam, ki v Gazo dostavljajo humanitarno pomoč. To se morda sliši kot nič, ampak ni nič. Spomnim se namreč, koliko nas je bilo podpornikov ali tistih, ki smo se zavedali situacije v Palestini pred 7. oktobrom 2023 in koliko nas je danes. Danes nas je veliko veliko več, in verjamem, da so k temu doprinesla tudi naša prizadevanja.
"Zelo težko je zdaj sploh videti kakršnokoli rešitev (za končanje vojne v Gazi), ampak rešitev dveh držav je opcija, glede katere bi se lahko poenotili," je prepričana Irena Joveva.
Evropska unija zagovarja rešitev dveh držav. Kakšna bi bila po vašem mnenju rešitev za dogajanje v Gazi, za ustavitev pobijanja v Gazi?
Zelo težko je zdaj sploh videti kakršnokoli rešitev, ampak rešitev dveh držav je opcija, glede katere bi se lahko poenotili. Tudi mi kot Evropska unija. Mislim, da je to najrealnejša rešitev, glede na to, kaj imamo na voljo, in najbolj poštena do obeh strani.
Amerika in Rusija vodita pogajanja za konec vojne v Ukrajini. Ta so bila doslej neuspešna, zdaj pa so se celo zaustavila. Kje je Evropa?
Ni je. Če začnem s Trumpovo politiko, sploh nočem reči ameriško politiko, saj verjamem, da mnogi prebivalke in prebivalci ZDA niso tako – bom rekla diplomatsko – nepredvidljivi kot Trump. Njegova politika je katastrofalna, na vseh področjih. Upala sem, da bo izpolnil vsaj to obljubo, torej končal vojno v Ukrajini ali vsaj dosegel nek preboj. Vsaj za prekinitev spopadov, če že ne kaj več od tega. Sicer pa so njegove metode bizarne, od carin dalje. S tem je škodil svojim nekaterim domnevnim zaveznikom, Putin pa ga je mimogrede potegnil za nos.
"Vsi vemo, kaj se zgodi, če nisi za mizo. Pristaneš na mizi."
Kar se tiče Evropske unije, se je tu znova izkazalo, da smo geopolitično nemočni. Vsi pa vemo, kaj se zgodi, če nisi za mizo. Pristaneš na mizi. Mislim, da bi morali biti bolj strateški, bolj pogumni. Edini plus v tem primeru je, da je Evropska unija glede Ukrajine enotna, še vedno pa ne vidim nekega zunanjepolitičnega geopolitičnega preboja. Mislim, da bi morali biti zraven in narediti vse za to, da bi bili zraven. Absolutno pa je v interesu vseh doseči mir – razen v Putinovem očitno. Ampak ta mir mora biti seveda trajen in pravičen.
"Vsi pa vemo, kaj se zgodi, če nisi za mizo. Pristaneš na mizi. Mislim, da bi morali biti bolj strateški, bolj pogumni," je prepričana evropska poslanka Irena Joveva.
Predsednica Pirc Musar je na forumu BSF dejala, da največja težava pri reševanju mednarodnih težav ostaja odsotnost močnega voditelja, ki bi Evropo zastopal kot celoto. Tudi vi pogrešate to? Kdo je po vašem mnenju ta predstavnik Evrope?
Ne vem, če bi rekla, da nimamo močnega voditelja. Je pa res, da nimamo neke prave skupne zunanje politike. Držav članic je 27 in najmanj toliko je tudi interesov, nacionalnih interesov. Razumem pomen nacionalnih interesov, ampak če že hočemo biti v tem svetu, ki očitno dobiva neko novo ureditev, po mojem mnenju noro ureditev, bi morali razumeti, da včasih nacionalni interesi, v tem primeru zunanje politike, ne morejo obveljati, ampak mora obveljati skupen interes.
Edina možnost za mirovna pogajanja in konec vojne v Ukrajini je ustvarjanje pritiska na Rusijo, menijo številni evropski predstavniki. Bi morala EU in z njo Slovenija uvesti več sankcij zoper Rusije? Če da, kakšne?
Ne vem točno, koliko sankcij zoper Rusijo smo sprejeli v EU, odkar se je začela agresija na Ukrajino. Zagotovo več kot ducat, skoraj 20, pa se kljub temu ni veliko spremenilo, nič se ni premaknilo, izboljšalo, kvečjemu je še slabše. Tako je videti v zadnjih dneh, saj so napadi vse pogostejši, tudi na civiliste. Seveda sem glasovala za sankcije, nisem proti, ampak vendarle moram dodati, da bi morali imeti enotne standarde in sankcionirati še kakšnega drugega agresorja ali pa izvajalca genocida, če sva že prej govorili o Izraelu.
"Ne vem točno, koliko sankcij zoper Rusijo smo sprejeli v EU, odkar se je začela agresija na Ukrajino. Zagotovo več kot ducat, skoraj 20, pa se kljub temu ni veliko spremenilo, nič se ni premaknilo, izboljšalo, kvečjemu je še slabše," pravi evroposlanka Irena Joveva.
Ali EU Ukrajini pošilja dovolj ali preveč orožja?
Nisem pristaš orožja oziroma vojaške pomoči, a vem, da na žalost ne živimo v idealnem svetu, nisem nekdo z rožnatimi očali. Zavzemam se za mir, hkrati pa se zavedam, da je tudi vojaška pomoč pomemben del tega. Nikakor pa ne zagovarjam tega vojnega narativa, ki ga zelo zaznavam pri marsikaterem voditelju. Če mene vprašate, vojna retorika absolutno ni na mestu. Moramo se zavedati, da ne gledajo vse države članice enako na vojno. Nekdo, ki je bližje Ukrajini, zagotovo gleda drugače na vojno, kot nekdo, ki je od te države bolj oddaljen. Seveda je pomoč Ukrajini na mestu, pomoč tudi v tem smislu, da se zoperstaviš ruskemu agresorju. Ampak glede na to, koliko časa to že traja in še vedno ni nič boljše, bi, kot rečeno, to morali reševati na drugačen način.
Kakšen? Mislite na predajo dela ukrajinskega ozemlja Rusiji? Kako torej potem pomagati Ukrajini, če ne z orožjem in sankcijami?
Ukrajinci so tisti, ki se morajo odločati o teh stvareh in zastaviti jasne omejitve. Ne moremo mi v njihovem imenu govoriti, kaj je zanje sprejemljivo in kaj ne. Ne zdi se mi prav, da bi jaz karkoli rekla o predaji ozemlja Rusiji, lahko pa rečem, da je na nas, da Ukrajino pri njenih prizadevanjih podpiramo in dosežemo mir, pravičen in trajen. Vseeno mislim, da bi lahko bili s pogajalskega vidika močnejši, kot smo v tem trenutku.
23 tisoč množičnih protivladnih protestov v Srbiji po padcu nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra lani, ki je zahteval 16 življenj. Študenti in drugi protestniki so neomajni, a prav tako Vučićeva vlada. Kaj lahko pričakujemo? So v Srbiji na pragu državljanske vojne?
Lahko povem, česa ne moremo pričakovati, ker marsikdo očitno pričakuje: da bo to minilo samo od sebe. Ne bo. Vedno slabše bo, ker je režim vedno bolj nervozen in avtoritarci, ko jim teče voda v grlo, postanejo vedno bolj brutalni in nasilni. To je popolnoma jasno že iz zgodovine. To se zdaj dogaja tudi v Srbiji. Nasilje je vedno bolj brutalno in tudi nevarno.
Ne želim primerjati Gaze in Srbije v tem kontekstu, sploh ne, ampak situacija je primerljiva z vidika ignoriranja. Pri določenih protestih in protestnikih v EU smo zelo jasni, smo jih podprli, na primer v Moldaviji, kar je povsem upravičeno, v primeru Srbije pa prevladajo drugi interesi. V prvi vrsti mislim na ekonomske interese in to se mi zdi porazno. Politika EU – in tu ne mislim nujno na posameznike, ampak na splošno – do Zahodnega Balkana, konkretno Srbije, je porazna. Tudi tukaj bi lahko naredili marsikaj več. Na žalost je tukaj Evropski parlament spet tisti, ki nima dovolj močnih orodij, takšnih, kot jih ima Komisija, ki bi recimo Srbiji lahko hitro zamrznila evropska sredstva. Srbija je država kandidatka in bi morala biti v Evropski uniji, ampak s takšnim režimom ne. Ljudje na ulicah se tega zavedajo in zahtevajo praktično iste stvari, kot jih zahtevamo mi.
"Politika EU – in tu ne mislim nujno na posameznike, ampak na splošno – do Zahodnega Balkana, konkretno Srbije, je porazna. Tudi tukaj bi lahko naredili marsikaj več. Na žalost je tukaj Evropski parlament spet tisti, ki nima dovolj močnih orodij, takšnih, kot jih ima Komisija, ki bi recimo Srbiji lahko hitro zamrznila evropska sredstva," meni evroposlanka Irena Joveva.
Zakaj Evropska unija oziroma Komisija, ki ima, kot pravite, več orodij, niti tukaj ne ukrepa?
Ker so se odločili, da je Vučić nek faktor stabilnosti Zahodnega Balkana. Hkrati pa so, kot že prej omenjeno, v ospredju ekonomski interesi, recimo dogovori glede litija. Prav zaradi tega po mojem mnenju nekateri čakajo, da mine. Ne bo.
Se pa tudi tukaj stvari nekoliko premikajo. Vedno več je takih, ki so se jim oči odprle. Nedavno je predsednik največje politične skupine Evropske ljudske stranke (ELS) Manfred Weber dejal, da bodo šli v nadzor članstva Vučićeve SNS. Evropski ljudski stranki načeloma ne zaupam, ker imam preveč slabih izkušenj z njo, ampak pustimo se presenetiti, morda bodo tokrat pravilno ukrepali. Pritisk je velik, večji, ampak še vedno premajhen s strani Evropske komisije. Pa tukaj ne mislim na Marto Kos, bom direktna, mislim na Ursulo von der Leyen.
"Za slovenščino in spoštovanje slovenščine, predvsem v digitalnem svetu, recimo s slovenskim menijem na telefonih Apple, sem naredila – in še bom – več kot marsikdo od glasnih 'domoljubov', ki to seveda niso. Če pa na vsake toliko prekršim pravila zato, ker izkazujem spoštovanje in skušam dvigniti glas za tiste, ki ga nimajo, potem to počnem z mirno vestjo. Če je to cena, jo plačam z največjim veseljem."
Februarja ste podporo protestnikom tukaj v parlamentu v Strasbourgu izrazili tudi sami, in sicer v srbskem jeziku. Ker vas tolmači niso razumeli in ker srbščina ni jezik EU, vas je predsedujoča opozorila, da vas nihče ne razume. Nekateri so vam ob tem očitali, da se požvižgate na naš jezik, torej slovenščino. Tudi na tokratnem plenarnem zasedanju ste uporabili srbščino. Kako to komentirate? Zakaj ste se odločili za to potezo, torej za uporabo srbščine?
Če mene vprašate, so me vsi razumeli, tudi – ali pa predvsem – tisti, ki so rekli drugače. Slovenščina je moj materni jezik – mimogrede, zame najlepši. Ravno zato ga tudi vselej pravilno uporabljam, za razliko od tistih najbolj glasnih o tem, kako se 'požvižgam' nanj. Za slovenščino in spoštovanje slovenščine, predvsem v digitalnem svetu, recimo s slovenskim menijem na telefonih Apple, sem naredila – in še bom – več kot marsikdo od glasnih 'domoljubov', ki to seveda niso. Če pa na vsake toliko prekršim pravila zato, ker izkazujem spoštovanje in skušam dvigniti glas za tiste, ki ga nimajo, potem to počnem z mirno vestjo. Če je to cena, jo plačam z največjim veseljem. Morate pa vedeti, da s tem ne predstavljam nič manj Republike Slovenije, ker to nima popolnoma nobene zveze z njo v kontekstu mojega spoštovanja ali prizadevanja za lepše življenje ljudi. Kvečjemu nasprotno. Svoje delo opravljam vestno, transparentno in odgovorno. Tudi jezik(e) govorim tako.
Jugoesperanto je spet povzročil težave v EP. (Tudi hrvaški tolmači imajo očitno težave z njim.) pic.twitter.com/eMJL3QKwRS
— Peter Žerjavič 🇪🇺 (@PeterZerjavicEU) February 11, 2025
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je bil razrešen s položaja, potem ko je bil poleti pravnomočno obsojen na leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH. 23. novembra so predvidene predčasne volitve. Si lahko obetamo boljše razmere v tej entiteti in na Zahodnem Balkanu?
Volitev v tem kontekstu ne želim komentirati, v nobeni državi. Bom pa rekla, da si želim, da pridejo boljši časi. Ne želim si več delitev na podlagi nacionalizma. Nacionalizem na Zahodnem Balkanu je namreč zelo huda stvar. Res si želim, da bi vse države Zahodnega Balkana na položaje dobile ljudi, ki bi razumeli, da si ljudje tam zaslužijo boljšo prihodnost in voditelje, ki bi bili tam zaradi ljudi, ne pa zaradi lastnih interesov.
Preseliva se v Slovenijo. Kako v primerjavi z drugimi državami članicami ocenjujete razmere v Sloveniji, predvsem možnosti za mlade (stanovanjska politika, zaposlitve, plače, cene, inflacija)?
Stanovanjska politika je trenutno v Sloveniji po mojem mnenju največji problem. Praktično nemogoče je imeti svoj dom, a vedite, da tudi v drugih državah članicah situacija ni najboljša. Ravno zato bi si kot evropska poslanka želela več pristojnosti Evropskega parlamenta na stanovanjskem in zaposlitvenem področju, ampak jih na žalost nimamo. Mi lahko samo usmerjamo in dajemo neka priporočila. To me morda malo frustrira, ker bi človek želel narediti več, a ne more.
Na splošno se mi zdi, da Slovenija ni med najboljšimi državami članicami na tem področju, ker se je v preteklih letih oziroma vladah naredilo premalo ali nič, ni pa tudi najslabša. Je veliko držav članic, kjer je situacija precej slabša in je tudi precej več odhodov mladih v tujino. Seveda gredo nekateri mladi v tujino in s tem tudi ni nič narobe, ker danes ni več tako, da moraš imeti eno službo vse življenje. Danes je svet drugačen. Je pa prav, da država poskrbi, da so pogoji doma še vedno tako dobri, da bi si potem mladi želeli nazaj domov. Mislim, da se s tega vidika trenutno na nacionalni ravni dogaja marsikaj dobrega, tudi z aktualno vlado.
"Lahko dosežeš marsikaj, a na žalost ne vsega. Sveta spremeniti ne morem, čeprav bi si ga želela – na lepše, seveda."
Ali Slovenija v Evropskem parlamentu uživa dovolj ugleda in vpliva glede na svojo velikost?
Rekla bi, da ja in da je majhnost samo v naših glavah. Jaz sem recimo ena od podpredsednic naše politične skupine (Renew) in opazim razliko med prejšnjim mandatom in tem zdaj, tudi z vidika določenega vpliva. Na ta položaj so me izvolili, a verjemite, da ne zato, ker sem iz Slovenije, ker jim niti ni pomembno, od kod prihajam, ampak zaradi načina mojega dela. Naj povem, da je pri tem delu zelo pomembno vztrajati, saj tukaj vse stvari zelo dolgo trajajo in jaz si tega prej nisem znala predstavljati. Postopki so zelo zapleteni, biti moraš vztrajen, če želiš nekaj doseči. Lahko dosežeš marsikaj, a na žalost ne vsega. Sveta spremeniti ne morem, čeprav bi si ga želela – na lepše, seveda.
"Je pa zame vsak poklic časten. V življenju sem delala marsikaj, prav tako moji starši, prihajam namreč iz delavske družine. Nisem nič več vredna od nikogar."
Joveva pravi, da lahko kot evroposlanec oziroma evroposlanka "dosežeš marsikaj, a na žalost ne vsega. Sveta spremeniti ne morem, čeprav bi si ga želela – na lepše, seveda," je povedala.
Boste torej vztrajali ali morda vendarle želite priti nazaj v Slovenijo in posledično v slovensko politiko?
Nikoli ne reci nikoli, ampak resnično ne razmišljam o tem ali o kakršnemkoli drugem delu, kot o tem, ki ga imam zdaj. In na tej poziciji, na kateri sem, bom poskušala narediti največ, kar se da. Trudila se bom še naprej. Tudi v prejšnjem mandatu, ko je šlo proti koncu in nisem vedela, kaj bo, nisem razmišljala o drugem delu.
Je pa zame vsak poklic časten. V življenju sem delala marsikaj, prav tako moji starši, prihajam namreč iz delavske družine. Nisem nič več vredna od nikogar. Trenutno se res ne ukvarjam s tem, v tem trenutku mi je najpomembneje, da ta mandat izkoristim najbolje, kar se da. Pa ne zase, ampak za vse ljudi, v prvi vrsti za slovenske državljanke in državljane, da jim ponudim največ, kar v okviru svojih pristojnosti lahko.
Pred nami je predvolilno leto, čas kampanj, nastanjanja novih strank, združevanja strank in najrazličnejših drugih presenečenj na političnem parketu. Kaj pričakujete, česa si želite?
Do volitev je še šest mesecev, ampak to je v politiki kot šest let. Skratka, zgodi se lahko še ogromno stvari. Malo se že čuti, da so nekateri začeli s kampanjami. Želim si, da bi Slovenija šla po poti, po kateri gre zdaj, ker smo videli, kako je bilo tri oziroma skoraj štiri leta nazaj pod prejšnjo vlado. Zdi se mi, da ljudje včasih malo prehitro pozabimo na slabe stvari, takrat pa jih je bilo res veliko. Ne želim si, da bi šli še enkrat na to pot. Želim si, da bi šli po trenutni poti naprej, ker je po mojem mnenju ta lahko samo še boljša.
