Nedelja, 19. 6. 2022, 22.38
2 leti, 6 mesecev
Ima ta stari mož rešitev za vojno v Ukrajini?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,01
35
Henryja Kissingerja je strah, da bi Rusija postala evropska izpostava Kitajske.
Nekdanji ameriški zunanji minister Henry Kissinger, ki je maja letos dopolnil 99 let, zagovarja mir, ki bi bil sprejemljiv tako za Ukrajino kot Rusijo. V nasprotnem se lahko zgodi, da bo Rusija postala kitajska izpostava na stari celini, svari Kissinger.
Vojna v Ukrajini traja že skoraj štiri mesece in za zdaj se zdi, da se ne bo še tako kmalu končala. Seveda je vojna v teh mesecih na Zahodu spodbudila številne politične in vojaške analitike, pa tudi vplivne može iz sveta gospodarstva in politike, da predstavijo svoje zamisli za rešitev konflikta.
Soros proti Putinu
Konec maja letos sta na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu svoj pogled na vojno v Ukrajino predstavila moža, ki imata za sabo zelo zanimivo preteklost: 91-letni ameriško-madžarski milijarder George Soros in 99-letni nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost in nekdanji ameriški zunanji minister Henry Kissinger.
Soros, ki je že dolgo trn v peti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in njegovim ideološkim somišljenikom drugod po svetu (na primer madžarskemu premierju Viktorju Orbanu), je v Davosu precej črnogledo razglabljal o vojni v Ukrajini.
Posvaril je, da bi ruski napad na Ukrajino lahko predstavljal začetek tretje svetovne vojne, ki je morda naša civilizacija ne bi preživela.
Soros za čimprejšnji Putinov poraz
Vojna v Ukrajini je po mnenju Sorosa nevarna za človeštvo tudi zato, ker je potisnila iz središča svetovnega zanimanja boj proti podnebnim spremembam. Prav te podnebne spremembe pa bi lahko postale usodne za našo civilizacijo.
Kissinger se je s Putinom prvič srečal v začetku 90. let preteklega stoletja in sta imela dolga leta zelo dobre odnose. Kissinger je imel Putina za premišljenega človeka, zdaj pa pravi, da je izgubil občutek za mero.
"Zato moramo mobilizirati vsa naše vire, da končamo vojno (v Ukrajini, op. p.). Najboljši in morda edini način, da ohranimo našo civilizacijo, je čimprejšnji Putinov poraz," je svoj nastop v Davosu končal Soros.
Kissinger ujezil Zelenskega
Dan pred Sorosevim nastopom je v Davosu svoje predloge rešitve vojne v Ukrajini predstavil tudi Kissinger. Kot so ga povzeli svetovni mediji, je Kissinger predlagal, da Ukrajina za dosego miru prepusti Rusiji nekaj svojega ozemlja.
Britanski The Telegraph je tako svoje poročilo o Kissingerjevem nastopu naslovil: "Henry Kissinger: Ukrajina mora Rusiji dati ozemlje". Ne preseneča, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski grajal Kissingerja in mu očital, da skuša popuščati Rusiji tako, kot so zahodne sile leta 1938 popuščale Hitlerjevi Nemčiji.
Kaj je res predlagal Kissinger v Davosu
A kot poudarja ameriško-škotski zgodovinar Niall Ferguson, Kissinger sploh ni predlagal Ukrajini, da bi Rusiji prepustila del svojega ozemlja, ampak je le dejal, da bi se morala razmejitvena črta med Ukrajino in Rusijo vrniti na stanje pred letošnjim ruskim napadom na Ukrajino: torej, da bi se ruska vojska umaknila na Krim ter na del luganske in doneške regije, ki je bil v rokah proruskih upornikov pred 24. februarjem letos.
Tudi potem ko je Kissinger odšel iz ameriške politike, je bil še vedno zelo vpliven v svetu mednarodnih odnosov in se je pogosto srečeval s številnimi svetovnimi politiki. Na nekaj let stari fotografiji ga vidimo skupaj s takratno nemško kanclerko Angelo Merkel. Kissinger se je kot Heinz Alfred Kissinger rodil v Nemčiji na Bavarskem in je judovskega rodu. Skupaj s starši je leta 1938 zapustil nacistično Nemčijo in se preselil v ZDA.
Ferguson je Kissingerja nedavno obiskal na njegovem podeželskem domu, ki je globoko v gozdovih zvezne države Connecticut, kjer se nekdanji ameriški zunanji minister s svojo ženo Nancy večinoma zadržuje, odkar je leta 2020 izbruhnila pandemija covid-19.
Putinov pogled na Rusijo in Ukrajino
Ferguson je pogovor s Kissingerjem pred dnevi objavil v obliki članka v britanskem časniku The Times. V pogovoru se je Kissinger med drugim spomnil na svoja srečanja s Putinom. "Mislil sem, da je premišljen analitik in da njegove analize temeljijo na videnju Rusije kot nekakšne mistične entitete, ki jo je čez enajst časovnih pasov držal skupaj nekakšen duhovni napor. V tem videnju je Ukrajina imela pomembno vlogo. Švedi, Francozi in Nemci so prišli skozi to ozemlje, ko so napadli Rusijo, in so bili poraženi deloma tudi zato, ker so se izčrpali na tem ozemlju. To je Putinov pogled."
Toda ta pogled je v nasprotju s tistimi obdobji ukrajinske zgodovine, ko je bila Ukrajina ločena od ruskega imperija. Putinova težava je, da je voditelj države v zatonu, in da je v tej krizi izgubil svoj občutek za mero, je dejal Kissinger in dodal, da ni opravičila za to, kar je Putin storil letos.
Kissinger za čimprejšnji konec vojne
Za Nato Kissinger pravi, da je bil pravo zavezništvo za soočenje z napadalno Rusijo, ko je bila ta glavna grožnja svetovnemu miru. A ob tem opozarja, da se bodo v prihodnje glavne zadeve odvijale v razmerju med Evropo in ZDA ter Bližnjim vzhodom in Azijo. Tukaj pa članice Nata nimajo istih pogledov. Članice Nata so se letos spet zbližale glede Ukrajine, ker jih je to spomnilo na stare grožnje. Nato se je pri tem dobro odrezal.
Na Madžarskem rojeni George Soros je že dolga leta na bojni nogi z Vladimirjem Putinom. Soros Putinovo Rusijo in Kitajsko vidi kot glavni grožnji ideji odprte družbe. Po konceptu, ki ga je zasnoval filozof Karl Popper, je v odprti družbi naloga država varovanje svoboščin posameznika, v zaprti družbi (kamor Soros uvršča Rusijo in Kitajsko) pa je naloga posameznika, da služi državni oblasti.
A Kissinger opozarja: "Zdaj je vprašanje, kako končati to vojno. Na koncu bo treba najti prostor za Ukrajino in prostor za Rusijo, če nočemo, da bo Rusija postala kitajska izpostava v Evropi."
Referendumska rešitev krize?
Pred tedni je svojo rešitev vojne v Ukrajini predstavil tudi 79-letni v Romuniji rojeni ameriški vojaški strateg Edward Luttwak. Predlaga, da bi krizo rešili z referendumom na spornih območjih regij Lugansk in Doneck. Po njegovem načrtu bi Rusijo v organiziranje referenduma spodbudili tako, da bi ga pogojevali z odpravo protiruskih sankcij. S sprejetjem referenduma bi se Rusija tudi zavezala, da ne bo več imela ozemeljskih zahtev do Ukrajine, ki bi presegali Donbas. Referendum bi bil pod mednarodnim nadzorom.
Luttwak se pri tem sklicuje na referendume, ki so začrtali nove meje v Evropi po prvi svetovni vojni. Tako so bili leta 1920 referendumi oziroma plebisciti na jugu Vzhodne Prusije (razmejitev med Nemčijo in Poljsko), na Koroškem (razmejitev med Kraljevino SHS in Avstrijo) in v Schleswigu (razmejitev med Nemčijo in Dansko), leta 1921 pa še v Zgornji Šleziji (razmejitev med Nemčijo in Poljsko).
Pri čemer izida zadnjega referenduma v Zgornji Šleziji zahodne sile niso upoštevale, saj so navkljub večini glasov za Nemčijo del Zgornje Šlezije, kjer so prevladali glasovi proti Nemčiji, dale Poljski (če bi takšno načelo veljalo tudi pri plebiscitu na Koroškem, bi morala Kraljevina SHS dobiti del plebiscitnega območja, kjer so prevladali glasovi za Kraljevino SHS, op. p.). Ukrajinci nad Luttwakovo zamislijo o referendumu niso preveč navdušeni, zato je vprašanje, koliko je sploh realna.
35