Torek, 23. 9. 2025, 16.40
59 minut
Guterres pozval svet, naj izbere pot miru in mednarodnega prava
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v govoru dejal, da so svetovni voditelji pred 80 leti ustanovili sistem za preprečitev ponovitev grozodejstev druge svetovne vojne in izbruha tretje.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v otvoritvenem nagovoru splošne razprave svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku pozval svet, naj izbere mir, zasidran v mednarodnem pravu. Predsedujoča zasedanju Annalena Baerbock pa je prisotne vprašala, ali bi bil svet res boljši brez ZN.
Antonio Guterres je začel splošno razpravo predstavnikov 193 držav članic ZN, ki se bo nadaljevala do prihodnjega ponedeljka. Med njimi bo nekaj ur za ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom že danes na vrsti tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki jo v New Yorku spremlja zunanja ministrica Tanja Fajon.
"Naj začnem z besedami, ki jih premalo slišimo. Gospa predsednica," je dejal Guterres in se ob aplavzu dvorane obrnil proti Annaleni Baerbock, ki je šele peta predsednica Generalne skupščine ZN v zgodovini. Guterresu prihodnje leto poteče drugi mandat, na ZN pa se utrjuje prepričanje, da je čas za prvo generalno sekretarko svetovne organizacije.
Guterres je v govoru dejal, da so svetovni voditelji pred 80 leti ustanovili sistem za preprečitev ponovitev grozodejstev druge svetovne vojne in izbruha tretje. "To ni le prostor za srečanja, ampak je moralni kompas človeštva ter varuh mednarodnega prava," je dejal. Dodal je, da se zdaj ponovno soočajo z vprašanjem, kakšen svet naj zgradijo skupaj.
Opisal je vojne, podnebne spremembe in druge krize, dejal, da je svet vse bolj multipolaren in kot tak potrebuje učinkovite multilateralne ustanove, ker nobena država ne bo sama ustavila pandemije in nobena vojska ustavila višanja morske gladine.
Nanizal je pet izbir, ki jih mora svet sprejeti – mir namesto vojne, človeško dostojanstvo in pravice, prehod na čisto energijo, tehnologija v službi človeštva in utrditev ZN. "Ne gre za ideološke razprave, ampak za življenje ali smrt za milijone," je dejal in ob aplavzu obljubil, da sam ne bo nikoli odnehal v boju za pravo smer.
Opisal je grozote uničenja v Sudanu, Ukrajini in Gazi, ki jih je označil za najhujše v vsem času njegovega mandata in pozval k spoštovanju odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ), ki je dalo pravno podlago glede genocida. Podprl je rešitev dveh držav kot edino možno, pozval k boju proti nekaznovanosti in korupciji, bolj preglednemu in učinkovitemu Varnostnemu svetu ZN, nadaljevanju boja proti revščini in nadaljevanju mednarodne pomoči.
Obnovljivi čisti viri energije so najcenejši, je dejal in pozval h koncu tiranije fosilnih goriv, nove tehnologije pa morajo postati služabnik človeštva in ne njegov gospodar. Zagotovil je, da bo nadaljeval reforme ZN, voditelje pa pozval, naj prav tako sprejmejo prave odločitve.
Trump kritičen do ZN
Ameriški predsednik Donald Trump je bil v govoru kritičen do svetovne organizacije. Dejal je, da imajo ZN izjemen potencial, vendar ga ne izkoriščajo, označil jih je za neučinkovite, po njegovih besedah imajo tudi vlogo pri spodbujanju in financiranju ilegalnih migracij po svetu.
"Končal sem sedem vojn v le sedmih mesecih," se je v govoru pohvalil predsednik ZDA in dodal, da ZN pri tem "niso sodelovali in niso bili v pomoč".
Menil je, da bi si za svoje posredovanje v spopadih po svetu zaslužil Nobelovo nagrado za mir.
Poudaril je tudi, da se zavzema za premirje v Gazi, vendar "Hamas zavrača pogoje za mir". Izpostavil je, da mora palestinsko gibanje takoj osvoboditi vse izraelske talce.
Trump je bil kritičen do držav, ki so v zadnjem času priznale Palestino, kar je označil kot "nagrado za terorizem".
Glede vojne v Ukrajini je dejal, da je "mislil, da bo to vojno najlažje in najhitreje končal" zaradi svojega odnosa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, a se je izkazalo, da je to težja naloga. Kritiziral je države, ki po njegovih besedah financirajo vojno v Ukrajini s kupovanjem ruskih energentov, pri čemer je omenil tako Kitajsko in Indijo kot nekatere članice Nata.
Evropske države je pozval, naj sledijo ZDA in še zaostrijo sankcije proti Rusiji. "Borijo se proti Rusiji, hkrati pa kupujejo rusko nafto," je dejal in napovedal, da bo o tem danes govoril tudi z evropskimi voditelji.
Evropske države so sicer po njegovih besedah zaradi svoje migracijske politike "uničene in propadle". Pozval jih je, naj glede migracij sledijo ukrepom njegove vlade.
Baerbock: Ni čas za proslavo
Baerbock je za njim dejala, da sedaj ni čas za proslavo ampak za odgovor na vprašanje, kje so se znašli ZN. Priznala je, da lahko svetovna organizacija dela bolje, a zavrnila kritike, da gre za potrato denarja. Vprašala je, ali Ustanovna listina ni dovolj jasna glede suverenosti držav, ko je navedla ruski napad na Ukrajino in ali je za pobijanje civilistov v Gazi krivo humanitarno pravo.
Odgovorila si je, da je Ustanovna listina trdna le toliko, kolikor so jo države članice ZN pripravljene spoštovati in ob priznanju pomanjkljivosti ZN vprašala, kakšen bi bil svet brez njih.
"Lahko naredimo več, ampak to nam ne sme vzeti poguma, ker bo zmagalo zlo. Ali bomo sodelovali ali pa trpeli vsak zase," je dejala in izpostavila naslov svoje teme za 80. zasedanje Generalne skupščine: Bolje skupaj.
Predsednik Brazilije tudi o sporu z ZDA
Kot prvi svetovni voditelj je tradicionalno nastopil predsednik Brazilije – Luiz Inacio Lula da Silva, ki je v skladu s pričakovanji omenil tudi spor z ZDA zaradi zavezništva med Donaldom Trumpom in prejšnjim predsednikom Brazilije Jairjem Bolsonarom, ki je bil zaradi poskusa državnega udara obsojen na 27 let zapora.
"Brazilija je poslala sporočilo vsem nadobudnim avtokratom in tistim, ki jih podpirajo – o naši demokraciji, suverenosti se ne bomo pogajali," je dejal, potem ko je opozoril, da si protidemokratične sile po svetu skušajo podrediti ustanove in zatreti svoboščine.
