Petek, 19. 9. 2025, 19.39
1 ura, 10 minut
Panetta: Trump si s svojimi dejanji zmanjšuje možnosti za Nobelovo nagrado za mir

"Obstaja velika razlika med politično retoriko in realnimi dejanji, ki ustvarjajo pogoje za dolgoročni mir," je o Trumpovih možnostih za osvojitev Nobelove nagrade za mir opozoril nekdanji ameriški obrambni minister Leon Panetta.
Ameriški predsednik Donald Trump, ki je večkrat javno izrazil željo po prejemu Nobelove nagrade za mir, si po mnenju nekdanjega ameriškega obrambnega ministra Leona Panette sam zapira vrata do tega prestižnega priznanja. V intervjuju za Newsweek je Panetta dejal, da Trump s svojim ravnanjem "škoduje lastnim možnostim", saj naj bi bilo spoštovanje pravne države ključni pogoj za vsakega, ki želi biti prepoznan kot graditelj miru.
"Če si resen glede miru, je prvo vprašanje, ali spoštuješ pravno državo. To je področje, kjer ima Donald Trump očitne težave," je opozoril Leon Panetta, ki je bil od leta 2011 do 2013 obrambni minister v administraciji nekdanjega predsednika Baracka Obame, med letoma 2009 in 2011 pa direktor Cie.
Trump že leta trdi, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, eno najprestižnejših nagrad. Republikanec se je hkrati označil za "glavnega mirovnika", čigar naloga je bila sklepati dogovore za končanje konfliktov po vsem svetu. Hkrati pa je ta mesec odobril krepitev ameriških sil v južnem Karibskem morju in več smrtonosnih napadov na domnevne ladje z mamili v mednarodnih vodah. Analitiki so resno podvomili o zakonitosti raketnih napadov.
"Ker trenutno nimamo miru v Ukrajini, nimamo miru v Gazi, in kar se dogaja v Latinski Ameriki [...], mislim, da škoduje njegovim možnostim za prejem kakršnekoli nagrade za mir," je pojasnil Panetta.
"Mislim, da predsedniku Trumpu ni mar za mir," je v intervjuju za ameriški tednik Newsweek dejal Leon Panetta.
Prezgodaj trditi, da je več konfliktov rešenih
Trump je sicer javno izjavil, da je "končal" šest ali sedem vojn. Njegova administracija je sporočila, da je rešil konflikte med Izraelom in Iranom, Kambodžo in Tajsko, Indijo in Pakistanom, Demokratično republiko Kongo in Ruando, Srbijo in Kosovom ter Egiptom in Etiopijo.
Trump je v prvih šestih mesecih na položaju posredoval pri "povprečno enem mirovnem sporazumu ali prekinitvi ognja na mesec", je konec julija novinarjem povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. "Že zdavnaj je čas, da predsednik Trump prejme Nobelovo nagrado za mir," je dejala.
Strokovnjaki pravijo, da je, čeprav je administracija igrala vlogo v pogajanjih po vsem svetu, prezgodaj trditi, da je več teh konfliktov rešenih.
Trump je tudi obljubil, da bo vojno v Ukrajini končal v samo 24 urah. Vendar je malo upanja za hiter konec konflikta, več kot tri leta in pol po tem, ko je sedanjo fazo sprožila ruska invazija na državo v polnem obsegu.
Članek poudarja, da je Trump v preteklosti sicer prejel tudi nekatere nominacije za Nobelovo nagrado, a Panetta meni, da njegova dejanja pogosto ne potrjujejo miru, ki ga sam napoveduje. Med drugim spomni na vojaške akcije proti iranskim ciljem, ki jih je Trumpova administracija utemeljevala kot odziv na grožnje.
Razlika med politično retoriko in dejanji
Po Panettovih besedah takšni koraki sicer kažejo na odločnost, vendar pa v širšem kontekstu ne gradijo zaupanja in stabilnosti, ki sta bistvena pogoja za mir. "Obstaja velika razlika med politično retoriko in realnimi dejanji, ki ustvarjajo pogoje za dolgoročni mir," je še dodal.
Nobelova nagrada za mir je pogosto predmet burnih političnih debat. Nominacije so uradno tajne, a Panettova izjava znova odpira vprašanje, ali je Trumpova zunanja politika res usmerjena v mir ali predvsem v kratkoročne politične koristi. Nagrada se podeljuje vsako leto decembra, dobitnika pa razglasijo oktobra.