Sobota, 20. 9. 2025, 12.13
1 ura, 34 minut
Guterres: Smo na robu propada uresničitve cilja, da bi omejili dvig temperature na 1,5 stopinje Celzija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,20
Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo je sicer najambicioznejši cilj pariškega sporazuma iz leta 2015.
Prizadevanja za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija ne uspevajo, smo na robu propada uresničitve tega cilja, je opozoril generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Države zamujajo tudi z oddajo podnebnih ciljev glede zmanjšanja izpustov do leta 2035.
"Absolutno potrebujemo države, da pridejo s podnebnimi akcijskimi načrti, ki so v celoti usklajeni s ciljem 1,5 stopinje Celzija, ter zajemajo njihove celotne emisije toplogrednih plinov. Bistveno je, da v prihodnjih letih drastično zmanjšamo te emisije, če želimo ohraniti ta cilj," je dejal v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP.
Številne države akcijskih načrtov še niso oddale
Čeprav bi morale države podpisnice pariškega sporazuma svoje podnebne cilje oziroma nacionalno določene prispevke (NDC) k zmanjšanju izpustov do leta 2035 v okviru pariškega podnebnega sporazuma pred novembrsko podnebno konferenco ZN v Braziliji (COP30) oddati že pred nekaj meseci, številne tega še vedno niso storile. Med drugim tudi Kitajska in EU, ki imata ključno vlogo v podnebni diplomaciji. Ta proces so upočasnile negotovosti, povezane z geopolitičnimi napetostmi in zaostrovanjem odnosov v svetovni trgovini.
Okoljski ministri držav članic EU so se v četrtek dogovorili, da bo okvirni cilj Unije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2035 znašal med 66,25 in 72,5 odstotka glede na leto 1990. Dokončno pa ga bodo določili po vrhu voditeljev članic v drugi polovici oktobra.
Gutters: To še ni razlog za paniko
Guterres je za AFP izrazil zaskrbljenost, da nacionalno določeni prispevki na koncu ne bodo podprli cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. "To še ne pomeni, da obstaja razlog za paniko. Gre za to, da je treba vztrajati pri tem, da se na države izvaja pritisk," je prepričan.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Tudi sicer so prizadevanja za boj proti vplivom globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek, v zadnjih letih v luči številnih kriz, kot je bila pandemija covida-19, porinjena v ozadje, Guterres pa si prizadeva ponovno obuditi pozornost mednarodne politike za to temo.
Prva priložnost za to bo v sredo, ko bo v času 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku potekal tudi podnebni vrh, ki mu bosta sopredsedovala Guterres in brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.
Vsaka stopinja povečuje tveganja za nastanek ekstremnih vremenskih dogodkov
Omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo je sicer najambicioznejši cilj pariškega sporazuma iz leta 2015.
Znanstveniki poudarjajo pomen omejevanja globalnega segrevanja, saj vsaka dodatna stopinja dviga temperature povečuje tveganja za nastanek ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi in poplave.
Kot ugotavlja Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC), ki združuje znanstvenike z vsega sveta, bi omejitev segrevanja na 1,5 stopinje namesto na dve stopinji Celzija občutno omejila najbolj katastrofalne posledice.
