Ponedeljek, 22. 9. 2025, 20.25
1 ura, 10 minut
Pirc Musar pozvala k izvolitvi prve generalne sekretarke ZN
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Povedala je tudi, da si želi enakih priložnosti za ženske in dekleta, pri čemer potrebujejo pomoč moških. Ob tem je spomnila, da je na tokratnem zasedanju Generalne skupščine le 16 voditeljic držav.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je na visokem srečanju ob 30. obletnici Pekinške deklaracije o enakosti spolov, ki poteka ob začetku 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku, opozorila, da je napredek počasen in v zadnjem času vse bolj ogrožen. S pozivom k izvolitvi prve generalne sekretarke ZN si je prislužila aplavz.
"Spolno nasilje in nasilje zaradi spola, ekonomska neenakost, pomanjkanje spolnih in reproduktivnih pravic, nezadostna politična zastopanost in sistemska diskriminacija žensk so še vedno prisotni. Za doseg resničnih sprememb je potrebno enakost spolov uvrstiti najvišje med prednostnimi nalogami, tudi pri miru in varnosti," je dejala Pirc Musar.
"Vključevanje žensk je zagotovilo za mir," je dodala in opozorila na primer vojne v Gazi, kjer dve tretjini žrtev predstavljajo ženske in otroci.
Na srečanju pod vodstvom predsednice Generalne skupščine ZN in nekdanje nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock je Pirc Musar pozvala še k imenovanju in izvolitvi žensk na najvišje položaje v ZN, kar so prisotni pozdravili z aplavzom.
"Ne moremo si privoščiti, da bi znova zamudili priložnost za imenovanje prve generalne sekretarke. Prav tako ne moremo sprejeti prihodnosti, v kateri je med predsedniki generalne skupščine še vedno zgolj šest odstotkov žensk. Pametnih in sposobnih žensk je dovolj. Manjka pa volja, da se jim odprejo vrata," je dejala.
Ženske ostajajo v manjšini
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da je Pekinška deklaracija pomagala spodbuditi napredek na nekaterih ključnih področjih, kot so pravno varstvo, politično udejstvovanje, izobraževanje, zmanjšanje umrljivosti ob porodu in nasilja nad ženskami, vendar je napredek počasen in neenakomeren.
"Nobena država ni dosegla popolne enakosti. Medtem se konflikti in podnebne nesreče množijo. Ženske in dekleta so žrtve obojega," je dejal.
Poročilo pristojnih agencij ZN navaja, da ženske po svetu danes zasedajo le 27 odstotkov parlamentarnih sedežev in 30 odstotkov vodilnih položajev. Kar 113 držav še nikoli ni imelo ženske na čelu države. V skrajni revščini živi deset odstotkov vseh žensk na svetu, do leta 2030 pa jih bo še dodatnih 351 milijonov, pri čemer so ženske pogosto tudi izključene iz lastništva zemljišč, dostopa do finančnih storitev in dostojnih delovnih mest.
Predstavniki držav članic ZN, organizacij civilne družbe, akademskih institucij in zasebnega sektorja na današnjem visokem srečanju razpravljajo o tem, kako pospešiti izvajanje Pekinške deklaracije in najti vire za ukrepe, potrebne za njeno uresničevanje.
Vlade 189 držav so leta 1995 v Pekingu soglasno razglasile, da je enakost med ženskami in moškimi vprašanje človekovih pravic in predpogoj za doseganje socialne pravičnosti ter nujen in temeljni predpogoj za razvoj in mir. Od takrat je 193 držav sprejelo skupaj 1.583 zakonov, ki obravnavajo nasilje na podlagi spola.
