Po grožnjah Irana poziv zaposlenim v Dubaju: Zapustite pisarne!

20.37 Z Iranom povezani hekerji naj bi napadli ameriško zdravstveno podjetje Stryker

Z Iranom povezana hekerska skupina Handala je danes prevzela odgovornost za obsežen kibernetski napad na ameriškega velikana medicinske tehnologije Stryker, pri čemer je navedla, da je izbrisala več kot 200 tisoč sistemov in pridobila 50 terabajtov podatkov, poroča časnik Wall Street Journal.

"Naša velika kibernetska operacija je bila izvedena popolnoma uspešno," je navedla skupina Handala in napad opisala kot maščevanje za napad na šolo v Minabu, kjer je po iranskih podatkih umrlo več kot 170 ljudi, večinoma deklic. Preiskava o napadu v ZDA poteka, uvodni sklepi pa nakazujejo na napad z ameriškim raketnim izstrelkom tomahawk.

Handala trdi, da je uspešen kibernetski napad zaprl urade Strykerja v 79 državah in da so vsi izvlečeni podatki zdaj v rokah svobodnih ljudi po svetu. To naj bi bil šele začetek novega poglavja v kibernetski vojni proti "sionističnim voditeljem in njihovim lobijem".

Podjetje Stryker je globalni gigant na področju medicinskih pripomočkov z okoli 56 tisoč zaposlenimi in 25,12 milijarde dolarjev prihodkov v letu 2025, ki proizvaja vse od ortopedskih vsadkov in kirurških instrumentov do bolniških postelj in robotskih kirurških sistemov, navaja časnik.

Skupina Handala je kasneje objavila, da je izvedla tudi napad na Verifone, ki je specializiran za elektronska plačila in plačila na prodajnih mestih.

Napad na sistem Strykerja je izbrisal podatke na računalnikih in mobilnih telefonih, povezane z omrežjem podjetja. Na zaslonih se je pokazal logotip Handale, ki je nastala leta 2022 in je v zadnjih tednih prevzela odgovornost za vrsto napadov na izraelske in zalivske družbe, poroča Wall Street Journal.

20.36 Romunija bo ZDA dovolila uporabo letalskih oporišč za oskrbo z gorivom

Romunija bo ZDA dovolila uporabo svojih letalskih oporišč za oskrbo z gorivom za letala, ki sodelujejo v ameriško-izraelski vojni proti Iranu, ki se danes nadaljuje 12. dan, je sporočil romunski predsednik Nicusor Dan. Kot je dejal, gre za začasno namestitev ameriške vojaške opreme in sil v Romuniji.

Romunski parlament je ukrep odobril, potem ko ga je pregledal vrhovni svet za nacionalno obrambo. Predsednik Dan je ukrep po seji sveta označil za "začasno namestitev ameriške vojaške opreme in sil v Romuniji".

Po navedbah predsednika bo poteza omogočila polnjenje ameriški letal z gorivom in namestitev opreme za spremljanje in satelitsko komunikacijo. "To je oprema, ki krepi varnost Romunije," je dejal in poudaril, da je oprema obrambne narave in da sama po sebi ni opremljena z orožjem.

ZDA bodo lahko po navedbah uradnega vira sprva za 90 dni uporabljale oporišči Mihail Kogalniceanu v bližini Constante na obali Črnega morja in Campia Turzii v osrednji Romuniji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V vsaki od obeh letalskih baz bo nameščenih dodatnih 400 ameriških vojakov.

V oporišču Mihail Kogalniceanu, znanem tudi kot MK, ima ameriška vojska največjo prisotnost v Romuniji, sicer ključni državi na vzhodnem krilu Nata. Odkar so ZDA oktobra nekaj vojakov umaknile iz Romunije, jih je v državi ostalo približno tisoč, od tega 800 v oporišču MK. Tega ameriška vojska uporablja že od leta 1999 in ga je tudi v času operacij v Iraku in Afganistanu.

19.33 FBI: Iran bi lahko napadel Kalifornijo z droni z morja

V zadnjih dneh je FBI opozoril policijske oddelke v Kaliforniji, da bi se Iran za ameriške vojaške napade lahko maščeval z napadi z droni s plovil ob zahodni obali. Opozorilo, ki temelji na obveščevalnih podatkih, zbranih od začetka februarja, je bilo lokalnim oblastem poslano konec prejšnjega meseca, poroča ABC News.

Novice FBI: Iran bi lahko napadel Kalifornijo z droni z morja

17.34 Podjetja po grožnjah Irana evakuirajo pisarne v Dubaju

Ameriška finančna skupina Citi je pozvala svoje zaposlene, naj evakuirajo pisarne na območju Mednarodnega finančnega središča v Dubaju (DIFC) in soseske Oud Metha, je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil vir, ki je želel ostati neimenovan.

Tudi britanska svetovalna družba Deloitte je svoje zaposlene obvestila, naj zapustijo pisarne na območju DIFC.

Po informacijah AFP je britanska svetovalna družba PricewaterhouseCoopers (PwC) do konca tedna zaprla svoje pisarne v več zalivskih državah, med drugim v Združenih arabskih emiratih, Savdski Arabiji, Kuvajtu in Katarju.

Po poročanju agencije Reuters je vse svoje poslovalnice v Katarju do nadaljnjega zaprl tudi bančni velikan HSBC, ki ima sedež v Londonu. V podjetju so navedli, da želijo s tem zagotoviti varnost svojih zaposlenih in strank.

Iranska vojska je danes zagrozila, da bo napadla ameriške in gospodarske tarče v regiji, potem ko je bila v nočnih raketnih napadih zadeta iranska banka, poroča AFP.

"Sovražnik nam je dal prosto pot za napade na gospodarska središča in banke, ki pripadajo ZDA in sionističnemu režimu," je sporočilo iransko centralno operativno poveljstvo. Ob tem je prebivalce v regiji pozvalo, naj se ne približujejo bankam na manj kot kilometer, poroča AFP.

17.27 ZDA iranska civilna pristanišča označile za legitimne tarče v vojni

ZDA so danes opozorile iranske prebivalce, da imajo civilna pristanišča v Hormuški ožini za legitimne tarče v vojni z Iranom, ki danes od prvih napadov ZDA in Izraela na Iran 28. februarja poteka 12. dan. Ameriška vojska je vlado v Teheranu obtožila, da objekte uporablja za vojaške operacije.

"Iranski režim uporablja civilna pristanišča vzdolž Hormuške ožine za izvajanje vojaških operacij, ki ogrožajo mednarodni ladijski promet," je ameriška vojska zapisala v izjavi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Civilna pristanišča, ki se uporabljajo v vojaške namene, izgubijo zaščiten status in postanejo legitimni vojaški cilji po mednarodnem pravu," je še sporočila vojska.

Ob tem je iransko prebivalstvo pozvala, naj se nemudoma izognejo vsem pristaniškim objektom, kjer delujejo iranske pomorske sile. "Iranski pristaniški delavci, administrativno osebje in posadke komercialnih plovil, izogibajte se iranskim vojaškim plovilom in vojaški opremi," je dodala vojska

ZDA so v torek sporočile, da so izvedle napade in uničile 16 plovil za polaganje min, ki bi jih Iran lahko uporabil za blokiranje ožine, sicer ključne morske poti za izvoz nafte in plina iz Perzijskega zaliva.

16.19 Trump: ZDA v Iranu nimajo več ničesar za ciljati

Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru za ameriški medij Axios danes dejal, da se bo vojna v Iranu kmalu končala, saj ZDA nimajo "praktično ničesar več" za ciljati. Iran je sicer danes opozoril na dolgo in izčrpno vojno. Palestinsko gibanje Hamas pa je izrazilo upanje, da bo novi voditelj premagal ameriško-izraelsko agresijo.

"Kadarkoli bom želel, da se konča, se bo končala," je Trump dejal o vojni na Bližnjem vzhodu, ki se je s prvimi napadi ZDA in Izraela na Iran začela pred 12 dnevi, 28. februarja. Ameriški predsednik je dodal, da ameriške sile nimajo "praktično ničesar več" za ciljati.

Do zdaj je Trump večkrat podal mešana sporočila o trajanju in ciljih vojne, a je že v ponedeljek tudi dejal, da bi se vojna lahko končala "kmalu".

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je sicer danes dejal, da se bo operacija v Iranu nadaljevala brez časovne omejitve ter tako dolgo, dokler bo to potrebno in ne dosežejo vseh ciljev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iranska revolucionarna garda je medtem opozorila na dolgo in izčrpno vojno. "Sovražniki morajo upoštevati možnost, da se bodo znašli v dolgi izčrpni vojni, ki bo uničila celotno ameriško in svetovno gospodarstvo ter povzročila, da bodo vse njihove vojaške zmogljivosti do konca uničene," je za državno televizijo dejal namestnik poveljnika Ali Fadavi.

Palestinsko islamistično gibanje Hamas pa je čestitalo svojim "bratom v Iranu" ob imenovanju Modžtabe Hameneja za novega vrhovnega voditelja islamske države ter mu zaželelo zmago v vojni proti ZDA in Izraelu. "Želimo mu uspeh pri izpolnjevanju teženj iranskega ljudstva, da bi premagal izraelsko-ameriško agresijo in preprečil arogantnim silam vsiljevanje svoje volje v Iranu," je dejal tiskovni predstavnik gibanja.

16.11 Padel zgodovinski dogovor: sprostili bodo nafto iz nujnih rezerv

Države članice Mednarodne agencije za energijo (IEA) so se soglasno odločile za največjo sprostitev nujnih zalog nafte v zgodovini organizacije, je sporočil izvršni direktor IEA Fatih Birol.

Novice Zgodovinski dogovor: sprostili bodo nafto iz nujnih rezerv

16.10 Švica začasno zaprla veleposlaništvo v Teheranu

Švica je danes sporočila, da je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu začasno zaprla svoje veleposlaništvo v Teheranu, vendar bo še naprej omogočala komunikacijo med Iranom in Združenimi državami Amerike. Državi nimata diplomatskih odnosov, pri ohranjanju osnovnih diplomatskih stikov med njima pa ima že desetletja ključno vlogo nevtralna Švica.

Švicarsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je zaradi vojne in vse večjih varnostnih tveganj odločilo začasno zapreti švicarsko veleposlaništvo v iranski prestolnici, vendar bo "Švica v okviru svojih dobrih uslug" in ob posvetovanju z obema državama "še naprej ohranjala odprto komunikacijsko linijo med Združenimi državami in Iranom", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Veleposlanik in pet drugih članov osebja veleposlaništva so danes odpotovali iz Irana, v Teheran pa se bodo vrnili, ko bodo to dopuščale razmere, so dodali na ministrstvu.

ZDA so diplomatske odnose z Iranom prekinile leta 1980, leto dni po iranski islamski revoluciji in po zasedbi ameriškega veleposlaništva v Teheranu, v katerem so iranski študenti 4. novembra 1979 zajeli in kar 444 dni kot talce zadrževali 52 Američanov.

Od takrat ameriške interese v Iranu zastopa Švica. Švicarsko veleposlaništvo v Teheranu pa obravnava vse konzularne zadeve med državama, vključno z zahtevki za izdajo potnih listov, spremembo civilnega statusa in konzularno zaščito ameriških državljanov v Iranu.

16.07 ZN pozivajo k humanitarni izjemi za prevoz pomoči skozi Hormuško ožino

Vodja humanitarne pomoči Združenih narodov Tom Fletcher je danes opozoril, da vojna na Bližnjem vzhodu vpliva na poti za dostavo pomoči, zlasti skozi Hormuško ožino, in pozval vse strani v konfliktu, naj zagotovijo "izjeme za humanitarne pošiljke".

"Bojim se, da bi nadaljnja eskalacija lahko škodovala drugim oskrbovalnim potem," je Fletcher dejal novinarjem v Ženevi. Vse strani, vpletene v konflikt, je pozval, naj "skušajo zavarovati te poti, vključno s Hormuško ožino, za naš humanitarni promet in naj zagotovijo humanitarne izjeme za naše humanitarne pošiljke".

Od začetka izraelsko-ameriških napadov je grožnja iranskih napadov skoraj ustavila ladijski promet skozi Hormuško ožino. Ameriški predsednik Donald Trump je v torek Iran posvaril pred vojaškimi posledicami, če bo napadal Hormuško ožino, potem ko je Teheran obljubil, da skozi ožino ne bo plula nafta iz Perzijskega zaliva. Po navedbah ZDA so ameriške sile v torek v bližini Hormuške ožine uničile 16 iranskih ladij za polaganje min.

15.34 Iran sporoča svetu: Pripravite se! Za sod nafte bo treba odšteti 200 dolarjev.

Iransko vojaško poveljstvo je v sredo sporočilo, da se mora svet pripraviti na to, da bo cena nafte dosegla 200 dolarjev za sod. Izjavo so podali potem, ko so bile v blokiranem Perzijskem zalivu napadene še tri ladje, poroča Reuters.

Novice Iran sporoča svetu: Pripravite se! Za sod nafte bo treba odšteti 200 dolarjev.

14.30 Nemčija in Japonska v sprostitev naftnih rezerv

Ob naraščajočih stroških energije zaradi vojne na Bližnjem vhodu bo Nemčija sprostila del svojih državnih naftnih rezerv, je danes napovedala ministrica za gospodarstvo in energijo Katherina Reiche. Enak korak je napovedala tudi Japonska, ki želi s tem prevzeti vodilno vlogo pri umirjanju razmer na naftnem trgu.

Nemške oblasti računajo, da bo sprostitev naftnih rezerv privedla do znižanja svetovnih cen nafte. Kot je v današnji izjavi v Berlinu dejala Reiche, bodo s tem ukrepom izpolnili torkovo zahtevo Mednarodne agencije za energijo (IEA), poročajo tuje tiskovne agencije. "IEA je v torek zvečer članice pozvala, naj sprostijo rezerve nafte v višini 400 milijonov sodov. Upoštevali bomo to zahtevo in prispevali svoj prispevek," je dejala Reiche in napovedala sprostitev 19,51 milijona 159-litrskih sodov nafte.

Med vladnimi ukrepi je ministrica izpostavila tudi omejitev števila dnevnih sprememb cen naftnih derivatov na bencinskih servisih, saj so pretekle energetske krize pokazale, da so cene naftnih derivatov naraščale hitreje, kot so pozneje upadale. "Zato smo se odločili omejiti pogostost spreminjanja cen. Bencinski servisi lahko zvišajo cene goriva le enkrat dnevno. Znižanje pa je dovoljeno kadarkoli," je dejala ministrica.

Za ukrep sprostitve dela strateških naftnih rezerv se je odločila tudi Japonska. "Še pred formalno odločitvijo o usklajenem sproščanju mednarodnih zalog v okviru IEA smo se odločili, da bomo prevzeli vodilno vlogo pri blažitvi razmer na strani ponudbe in povpraševanja na mednarodnem naftnem trgu s sproščanjem strateških rezerv v ponedeljek," je v izjavi medijem napovedala japonska premierka Sanae Takaichi.

Po njenih besedah bo država sprostila za mesec dni državnih rezerv in za 15 dni zasebnih rezerv. Japonske strateške naftne rezerve so med največjimi na svetu in so decembra znašale več kot 400 milijonov sodov, kar ustreza 254 dnem porabe v državi. Tokio bo sicer v prihodnje še vedno sodeloval s skupino sedmih najbolj razvitih svetovnih gospodarstev G7 in IEA "da bi zagotovili, da pod nobenim pogojem ne bo prišlo do motenj v oskrbi z naftnimi derivati," je še zagotovila Takaichi.

Po njeni oceni bo sicer Japonska zaradi vojnih napetosti na Bližnjem vzhodu močno prizadeta. Uvoz surove nafte se bo namreč precej zmanjšal, saj številni tankerji še vedno ne morejo potovati skozi Hormuško ožino, je dejala.

Japonska je četrto največje gospodarstvo na svetu in peti največji uvoznik nafte, pri čemer je 95 odstotkov prihaja z Bližnjega vzhoda, okoli 70 odstotkov pa je prečka Hormuško ožino.

Glede trenutne oskrbe Nemčije z naftnimi derivati je Reiche pojasnila, da ta trenutno ni ogrožena, predvsem zaradi norveških in ameriških dobav. Kljub temu pa razmere glede oskrbe po njenih besedah po "vsem svetu ostajajo napete in vplivajo zlasti na velika azijska gospodarstva". "Trgi se trenutno odzivajo izjemno občutljivo, saj nihče ne ve, kako dolgo bo Hormuška ožina ostala neprehodna, kako dolgo se bo nadaljevala vojna v regiji ali kako zelo bodo prizadeti infrastrukturni objekti," je še dejala.

Nemčija je svoje strateške rezerve nafte sprostila trikrat – med zalivsko vojno 1990–1991, leta 2005, ko je orkan Katrina prizadel ameriške naftne ploščadi, in leta 2011, ko je vojna v Libiji prekinila izvoz nafte.

14.15 Na območje Cipra prispela italijanska vojaška ladja

Na Ciper je danes prispela italijanska fregata Federico Martinengo, ki bo sodelovala pri zaščiti te članice Evropske unije, potem ko je bilo tam 1. marca britansko oporišče Akrotiri tarča napada z droni iranske izdelave. Ladja z okoli 160 pripadniki mornarice bo sodelovala v operaciji, ki poteka v sodelovanju s Španijo, Francijo in Nizozemsko.

V okviru te obrambne operacije je na območju že francoska letalonosilka Charles de Gaulle. Nizozemska pa je v ponedeljek sporočila, da bo za zaščito Cipra, pa tudi svoje zaveznice v Natu Turčije na območje napotila fregato Evertsen s 170 člani posadke. Ladja je trenutno nameščena ob Malti, opremljena pa je z radarskimi sistemi za zaznavanje dronov, raket in letal, poročajo tuje tiskovne agencije.

Proti Cipru je medtem v torek iz pomorskega oporišča na jugu Anglije izplula britanska vojaška ladja HMS Dragon. Z britanskega obrambnega ministrstva so ob tem sporočili, da gre za eno najbolj zmogljivih vojaških ladij za zračno obrambo na svetu, ki bo okrepila britanske obrambne zmogljivosti v regiji, saj bo izboljšala njihovo sposobnost odkrivanja, sledenja in uničevanja zračnih groženj, vključno z droni.

Kraljeva mornarica je dodala, da je ladja sposobna sestreliti drone in balistične rakete, ki jih izstreljujejo Iran in njegovi podporniki, saj "iranski napadi še naprej ogrožajo britanske interese v regiji".

Ladja je izplula potem, ko je bila vlada v Londonu tarča kritik britanske opozicije in ciprske vlade zaradi počasnega ukrepanja po napadu na britansko letalsko oporišče v Republiki Ciper. Britansko obrambno ministrstvo je v torek kritike zavrnilo z besedami, da je kraljeva mornarica v šestih dneh opravilo delo, ki bi sicer trajalo šest tednov, da je ladjo pripravila za odhod na novo misijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred tem so iz Londona sporočili, da pripravljajo še eno ladjo za morebitno razporeditev v regiji, in sicer ladjo RFA Lyme Bay za izkrcavanje s humanitarnimi in medicinskimi zmogljivostmi. Prejšnji teden je Združeno kraljestvo na Ciper napotilo dodatne strokovnjake za boj proti dronom in helikopterje, vojaška letala Typhoon pa v Katar ter začelo izvajati obrambne polete v podporo Združenim arabskim emiratom.

13.56 Padla drona pri dubajskem letališču ranila štiri ljudi

"Pred kratkim sta v bližini mednarodnega letališča v Dubaju padla dva drona," je sporočil urad vlade najbolj naseljenega od sedmih emiratov Združenih arabskih emiratov.

Po njegovih navedbah so bili v incidentu lažje ranjeni državljana Gane in državljan Bangladeša, državljan Indije pa je utrpel "zmerne" poškodbe. "Letalski promet poteka nemoteno," je še sporočil urad.

Smoke rises over Dubai International Airport after Iranian missile intercepted near the facility.

Visual confirmation: Plumes visible from terminal zones, emergency protocols activated, yet operations reportedly resuming with delays.

Gulf airspace tightens further—carriers… pic.twitter.com/ga4RZ8LpGb

— Trading Cartel (@Tradingcartel_X) March 11, 2026

V izjavi, na katero se sklicujeta francoska tiskovna agencija AFP in britanski BBC, ne piše, ali sta drona priletela iz Irana, ki v odziv na izraelsko-ameriško agresijo napada tudi z ZDA povezane cilje v zalivskih državah.

Obrambno ministrstvo ZAE je sicer danes zjutraj poročalo o novem napadu brezpilotnikov in raket, izstreljenih iz islamske republike. BBC navaja, da je dubajska vlada potrdila, da so drone sestrelili.

Tarča današnjega vala iranskih napadov so bila poleg ciljev v Izraelu in zalivskih državah tudi ameriška vojaška oporišča v Iraku, kjer delujejo tudi proiranske oborožene skupine. Neimenovan varnostni vir je za AFP dejal, da je v obstreljevanju skladišča orožja ene od teh v vzhodni regiji Vasit ob iraško-iranski meji umrla ženska, ki jo je zadel šrapnel.

12.30 Erdogan svari pred stopnjevanjem vojne na Bližnjem vzhodu

Vojno, ki je od izraelsko-ameriškega napada na Iran že zajela večji del Bližnjega vzhoda, je treba ustaviti, preden zajame celotno regijo, je danes dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Opozoril je, da bi zaradi dodatno razširjenega konflikta umrlo še več ljudi, stroški za svetovno gospodarstvo pa bi še narasli.

"To vojno je treba ustaviti, preden se še bolj razširi in celotno regijo zajamejo plameni," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Erdogan (na fotografiji). Foto: Reuters

Oborožen konflikt, ki se je konec februarja začel z izraelsko-ameriškimi napadi na Iran, je označil za nesmiseln in nezakonit. Njegovo nadaljevanje oziroma dodatna širitev bi po njegovih besedah prinesla le še več smrtnih žrtev, razseljenega prebivalstva in uničenja, hkrati bi se še povečali stroški za svetovno gospodarstvo.

Tega je vojna na Bližnjem vzhodu sicer že prizadela, saj je močno destabilizirala oskrbo z nafto, katere cene so poskočile.

Teheran, ki se na agresijo Izraela in ZDA odziva z napadi po vsej regiji, naj bi skušal prekiniti delovanje večjih rafinerij v Perzijskem zalivu. Sočasno zaostruje nadzor nad Hormuško ožino, nad katero ima ključen vpliv. Ožina med Perzijskim in Omanskim zalivom namreč velja za najpomembnejšo pomorsko pot za prevoz nafte na svetu, ključna je tudi za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina. Promet skoznjo je praktično ustavljen vse od začetka sovražnosti pred 12 dnevi.

Turčija je v luči konflikta v soseščini v torek napovedala krepitev svoje zračne obrambe. Odločitev je sprejela po incidentih, ko so Natovi sistemi zračne obrambe v njenem zračnem prostoru prestregli dve raketi, domnevno izstreljeni iz Irana.

12.20 Meloni: Italija ne bo šla v vojno z Iranom

Stališče italijanske premierke Giorgie Meloni do ameriško-izraelske vojne proti Iranu je postalo odločnejše, poroča The Guardian.

Meloni je v sredo v senatu izjavila, da Iranu ne smejo dovoliti pridobitve jedrskega orožja, hkrati pa, da sta Izrael in Združene države Amerike ravnala zunaj okvira mednarodnega prava.

Poudarila je, da Italija ni v vojni in vanjo ne bo vstopila. "Posredovanje ZDA in Izraela proti iranskemu režimu moramo postaviti v kontekst krize mednarodnega sistema – v katerem grožnje postajajo vse bolj skrb vzbujajoče in se množijo enostranski posegi zunaj okvira mednarodnega prava," je poudarila Meloni. 

Giorgia Meloni Foto: Reuters

11.18 Iran razglasil banke v regiji za legitimne tarče napadov

Iranska vojska je po nočnem zračnem napadu na iransko banko v središču Teherana, v katerem je bilo po navedbah iranskih oblasti ubitih več ljudi, danes ZDA in Izraelu zagrozila s povračilnimi ukrepi. Kot so sporočili v Teheranu, so izraelske in ameriške banke v regiji legitimne tarče iranskih napadov, poročajo tuje tiskovne agencije.

S tem "nelegitimnim in nenavadnim dejanjem v vojnem času" je sovražnik razglasil gospodarska središča in banke ZDA in Izraela za legitimne tarče, je v izjavi, ki jo je predvajala državna televizija, sporočilo operativno poveljstvo vojske.

"Američani bi morali pričakovati naše protiukrepe in naš boleč odziv," je navedeno v izjavi centralnega poveljstva iranskih oboroženih sil Hatam al Anbija, ki je odgovoren za usklajevanje operacij med iransko vojsko in iransko revolucionarno gardo (IRGC).

Ljudi po vsej regiji so v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, pozvali, naj se ne približujejo bankam na manj kot kilometer.

V izraelskem napadu na poslovalnico banke v Teheranu je bilo po poročanju iranske televizije ubitih več ljudi. Po poročanju iranske tiskovne agencije Mehr je bila tarča napada upravna stavba državne banke Sepah, ki je tesno povezana z vojsko.

10.35 Von der Leyen v Evropskem parlamentu pozvala k ukrepom za znižanje cen energije

Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen je ob začetku osrednje razprave na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu, ki je posvečena vojni na Bližnjem vzhodu, njenim posledicam in pripravam na prihajajoči vrh EU, ostro obsodila iranski režim in dejala, da si Iranci zaslužijo svobodo, dostojanstvo in pravico do odločanja o lastni prihodnosti.

Ursula von der Leyen Foto: Reuters V nagovoru se je sicer osredotočila zlasti na energetiko in težave, ki jih vojna na Bližnjem vzhodu povzroča na tem področju. "Motnje v Perzijskem zalivu hitro vplivajo na cene povsod po svetu. Že zdaj opažamo rast cen. Dokler uvažamo precejšen delež fosilnih goriv iz nestabilnih regij, smo ranljivi in odvisni," je dejala predsednica Komisije.

Dodala je, da je dosedanjih deset dni vojne za evropske davkoplačevalce že povzročilo dodatne tri milijarde evrov stroškov. "Dejstvo je, da imamo domače vire energije – obnovljive vire in jedrsko energijo. Njihove cene so v zadnjih desetih dneh ostale nespremenjene. Vendar pa nekateri v sedanji krizi trdijo, da bi morali opustiti svojo dolgoročno strategijo in se celo vrniti k ruskim fosilnim gorivom. To bi bila strateška napaka. Postali bi bolj odvisni, ranljivejši in šibkejši. Zato moramo vztrajati pri svoji dolgoročni strategiji," je dejala.

Poudarila je, da je treba posredovati in znižati stroške, ki jih prebivalci držav članic EU plačujejo za energijo, pri tem pa upoštevati štiri komponente, ki sestavljajo račune – to so stroški energije same, ki predstavljajo večji del, stroški omrežja, stroški izpustov ter davki in dajatve.

Dan Joergensen Foto: Guliverimage Naštela je več mogočih ukrepov na omenjenih štirih področjih, s katerimi bi lahko članice EU omejile naraščajoče stroške energije. Nekaj podobnih ukrepov je že v torek v Strasbourgu predstavil evropski komisar za energijo Dan Joergensen.

Von der Leyen je napovedala še, da bo Evropska komisija kmalu predstavila načrt Ena Evropa, en trg, ki bo določil ključne zakonodajne ukrepe "z jasnimi časovnimi okviri in jasnimi cilji, da bodo izvedeni do konca leta 2027".

10.20 Izraelska vojska z novimi napadi na Libanon

Libanonske oblasti so sporočile, da je bilo v izraelskih zračnih napadih na vzhodu Libanona danes ubitih sedem ljudi, 18 je ranjenih. Napad je bil usmerjen v "stavbo (...), v kateri je živela sirska družina", poročanje libanonskih medijev povzema AFP. Še pet ljudi je bilo ubitih v izraelskih napadih na mesto Qana na jugu države.

Po navedbah izraelske vojske, ki je izvedla napade tudi na Bejrut, so bili napadi na okrožje Dahieh usmerjeni na infrastrukturo, ki jo uporablja proiranski Hezbolah, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Okrožje Dahieh velja za trdnjavo Hezbolaha, po navedbah izraelske vojske pa so bili cilji napada poveljniški centri in skladišča orožja.

Napadi so se nadaljevali tudi v vzhodni libanonski dolini Beka, kjer je po navedbah oblasti umrlo najmanj 14 ljudi, 29 pa je bilo ranjenih, poročanje libanonske tiskovne agencije (NNA) povzema AFP.

V središču Bejruta je bila v izraelskem napadu zadeta stanovanjska stavba, poročajo libanonski mediji. Podatkov o morebitnih žrtvah za zdaj ni. To je že drugi napad na samo središče libanonske prestolnice od začetka vojne na Bližnjem vzhodu.

V izraelskih napadih na Libanon je bilo od začetka meseca ubitih 570 ljudi, je danes sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Obenem je po zadnjih podatkih oblasti 780.000 ljudi razseljenih, od tega jih je 120.000 zatočišče poiskalo v vladnih namestitvah.

9.08 Raketa zadela še eno ladjo v Hormuški ožini

Neidentificirana raketa je v bližini Hormuške ožine danes zadela še eno ladjo, na kateri je izbruhnil požar, posadka pa se je morala evakuirati.

Več si lahko preberete v spodnjem članku:

Novice Rakete zadele več ladij v Hormuški ožini #foto

8.33 Novi iranski voditelj naj bi bil v napadih ranjen

Novi iranski vrhovni voditelj ajatola Modžtaba Hamenej je bil ranjen v ameriško-izraelskih napadih na Iran, danes poroča časnik New York Times (NYT), ki se sklicuje na neimenovane izraelske in iranske uradnike. Sin iranskega predsednika Jusef Pezeškian je v odzivu na te navedbe danes sporočil, da je novi iranski voditelj "živ in zdrav".

Več si lahko preberete v spodnjem članku:

Novice Je novi iranski voditelj ranjen?

7.43 Iran je v skoraj popolni temi

Režim v Teheranu je 28. februarja po prvih napadih Izraela in ZDA na cilje v Iranu ponovno uvedel skoraj popolno blokado interneta v državi. Iranski državljani in državljanke so brez dostopa do svetovnega spleta in s tem do ključnih informacij o dogajanju v svetu in njihovi lastni državi že enajst dni.

Več si lahko preberete v spodnjem članku:

Novice Iran je v skoraj popolni temi. Nihče ne ve, kaj natanko se dogaja.

7.33 Iran z novimi napadi na Izrael in zalivske države

Iranska revolucionarna garda je v izjavi, ki jo je objavila iranska tiskovna agencija Fars, zapisala, da so njene rakete zadele središče Tel Aviva, peto floto ameriške mornarice ter "ameriško-sionistične sovražne baze v Erbilu", prestolnici iraške regije Kurdistan.

V ločenem sporočilu, ki ga je objavila iranska tiskovna agencija Tasnim, je revolucionarna garda napade označila za najbolj uničujoče in najhujše od začetka konflikta 28. februarja. Dodala je, da je niz napadov trajal več kot tri ure, poroča španska tiskovna agencija EFE.

V napadih v Izraelu so iranske sile po lastnih trditvah zadele komunikacijski center v Tel Avivu ter vojaške objekte v Jeruzalemu in Haifi. Izraelska vojska je sporočila, da je zaznala rakete, izstreljene iz Irana, in da si prizadeva preprečiti grožnjo.

Izraelska služba za nujno medicinsko pomoč Magen David Adom je sporočila, da napadi sicer niso zahtevali žrtev, da pa se je nekaj ljudi poškodovalo med begom v zaklonišča. Navedli so še, da so pomagali nekaterim, ki imajo zaradi napadov težave z anksioznostjo.

Iranska revolucionarna garda je danes sporočila tudi, da sta najmanj dve iranski raketi zadeli ameriško vojaško oporišče v Kuvajtu. Kuvajtske oblasti teh navedb za zdaj niso komentirale, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po poročanju iranskih državnih medijev, ki jih povzema britanski BBC, so iranske sile danes napadle tudi ameriški oporišči Al Udeid v Katarju in Harir v Iraku. Cilj obsežnega napada je bila tudi peta ameriška mornariška flota v regiji, po trditvah iranske strani pa je bila v napadih "uničena operativna infrastruktura ameriške vojske". Niti ZDA niti Kuvajt navedb o napadih še niso komentirali.

Katarsko obrambno ministrstvo je danes navedlo, da je prestreglo raketni napad, v glavnem mestu Doha pa je bilo slišati eksplozije.

Savdska Arabija je danes sporočila, da je sestrelila sedem dronov, ki so leteli proti pomembnemu naftnemu polju Šajba. Naftno polje, ki leži blizu meje z Združenimi arabskimi emirati in je ključnega pomena za savdsko proizvodnjo nafte, upravlja naftni gigant Aramco, največji izvoznik surove nafte na svetu. Od začetka vojne, ki sta jo 28. februarja začela ZDA in Izrael, je bilo že večkrat tarča iranskih napadov.

Savdska Arabija je po lastnih navedbah prestregla tudi sedem raket, namenjenih na oporišče Princ Sultan blizu Riada, kjer so nastanjeni ameriški vojaki in je bilo v tokratni vojni že večkrat tarča napadov. Na območju blizu oporišča je po poročanju AFP sestrelila tudi več dronov.

Da se sooča z napadom z droni in raketami iz Irana, je danes zjutraj sporočilo tudi obrambno ministrstvo Združenih arabskih emiratov, a podrobnosti ni navedlo.

Britanska agencija za varnost v pomorskem prometu UKMTO pa je sporočila, da je eno od ladij v Hormuški ožini zadela neznana raketa, ki je povzročila požar na krovu. Tovorna ladja, ki je bila enajst navtičnih milj severno od Omana, je zaprosila za pomoč, posadka pa se trenutno evakuira, so še navedli po poročanju AFP.

6.23 V vojni z Iranom doslej ranjenih okrog 140 ameriških vojakov

V vojni proti Iranu je bilo doslej ubitih sedem ameriških vojakov. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell pa je v torek potrdil poročanje medijev, da je bilo doslej ranjenih okoli 140 ameriških vojakov. Večina med njimi je utrpela lažje poškodbe, osem pa je bilo hudo ranjenih. 108 vojakov se je medtem že vrnilo na dolžnost. Števila ranjenih Pentagon doslej ni uradno objavil.

V ZDA še vedno kritično odmeva sobotni slovesni sprejem posmrtnih ostankov padlih ameriških vojakov v Delawaru, ki se ga je predsednik Donald Trump udeležil s prvo damo Melanio Trump.

Trump je na slovesnosti nosil belo kapo s ščitkom z zlatim napisom USA, kar so veteranske organizacije in njegovi kritiki vzeli kot izraz nespoštovanja, poroča televizija MS NOW.

Televizija Fox se je morala opravičiti, ker je za prikaz dogodka uporabila posnetek ene od prejšnjih tovrstnih slovesnosti, kjer je bil Trump spoštljivo brez kape.

"Nehote smo predvajali posnetek starejšega dostojanstvenega prenosa namesto včerajšnje slovesnosti. Globoko obžalujemo napako in izražamo spoštovanje in sožalje družinam vojakov," je v nedeljo dejal voditelj televizije Griff Jenkins.

"Predsednik Trump nikoli ne bo pozabil njihove častne službe in nesebične predanosti. Žalostno je, da se predsednikovi nasprotniki na odvraten način igrajo strankarske politike, medtem ko bi morali preveriti svoje glave," se je na kritike odzval komunikacijski direktor Bele hiše Steven Cheung.

6.20 Ameriška vojska naj bi potopila 16 iranskih ladij za polaganje min

Ameriško centralno poveljstvo je v torek sporočilo, da so v bližini Hormuške ožine uničili 16 iranskih ladij za polaganje min, poročajo ameriški mediji.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred sporočilom poveljstva na omrežju Truth Social objavil, da so popolnoma uničili deset neaktivnih iranskih plovil za polaganje min, in dodal, da jih bodo uničili še več. Pred tem je objavil, da nima poročil o tem, da bi Iran položil mine v Hormuški ožini, vendar ga je pozval, naj jih odstrani, kar mu bo štel v dobro.

"Če je Iran položil mine v Hormuški ožini – čeprav nimamo nobenih poročil o tem –, želimo, da jih nemudoma odstrani! Če so bile mine iz kakršnegakoli razloga položene in ne bodo takoj odstranjene, bodo vojaške posledice za Iran na ravni, kakršne še nismo videli. Če pa bodo odstranili tisto, kar je bilo morda položeno, bo to velik korak v pravo smer!" je objavil Trump.

"Poleg tega uporabljamo enako tehnologijo in raketne zmogljivosti, ki jih uporabljamo proti trgovcem z mamili, da trajno uničimo vse čolne ali ladje, ki poskušajo minirati Hormuško ožino. Z njimi bomo opravili hitro in nasilno," je dodal.

Mine v Hormuški ožini so bile glavna novica vojne proti Iranu v torek, saj Trumpa skrbi, da bodo mine še bolj onemogočile plovbo tankerjev skozi Hormuško ožino, kar bo dodatno povišalo cene nafte in zemeljskega plina. Trump je politično občutljiv na višje cene energije, saj vztraja, da je znižal cene bencina, ki pa so se od začetka napadov na Iran povišale, poroča televizija ABC.

Ministrstvo za energijo ZDA je sinoči prav tako sporočilo, da je bila umaknjena objava ministra Chrisa Wrighta o vojaškem spremstvu tankerjev skozi Hormuško ožino napaka enega od uslužbencev ministrstva. Na Wrightovo objavo se je odzvala iranska republikanska garda, ki je zagotovila, da se nobena ameriška vojaška ladja doslej ni upala približati ožini.

Trump je v ponedeljek dejal, da bo ameriška mornarica morda spremljala tankerje skozi ožino, vendar pa je Bela hiša v torek zagotovila, da se to doslej še ni zgodilo.

Novice Iran z napadi prehitel ZDA: Danes se držimo pravila 'oko za oko' #video

Novice Plaža v Dubaju: lovsko letalo F-16 nad kopalci sestrelilo iranski dron #video

Novice Ko je Putinu že grozila katastrofa, je prišla čudežna rešitev