Sreda, 11. 3. 2026, 7.43
2 tedna, 1 dan
Iran je v skoraj popolni temi. Nihče ne ve, kaj natanko se dogaja.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,47
Kot poudarjajo kritiki, odločitev iranskega režima, da državljanom in državljankam odvzame dostop do svetovnega spleta, jih ne le pušča v temi glede aktualnega dogajanja, temveč tudi posredno ogroža njihova življenja, saj ne vedo, kje bodo oziroma kje bi lahko potekali naslednji zračni napadi ZDA in Izraela. Predvsem Izrael lokalne prebivalce prek spleta oziroma družbenih omrežij redno obvešča o načrtovanih zračnih napadih. Fotografija je nastala po nedavnem bombardiranju rafinerije nafte v Iranu.
Režim v Teheranu je 28. februarja po prvih napadih Izraela in ZDA na cilje v Iranu ponovno uvedel skoraj popolno blokado interneta v državi. Iranski državljani in državljanke so brez dostopa do svetovnega spleta in s tem do kritično pomembnih informacij o dogajanju v svetu in njihovi lastni državi že enajst dni.
Skoraj popolna blokada interneta v Iranu se je začela 28. februarja in se bo danes prevesila že prevesila že v dvanajsti dan. Gre za eno od najdaljših zabeleženih obdobij vladne cenzure oziroma omejevanja dostopa do interneta, je na družbenem omrežju X sporočila mednarodna skupina za nadzor interneta NetBlocks.
⚠️ Update: At 240 hours, #Iran's internet blackout is now among the most severe government-imposed nationwide internet shutdowns on record globally, and the second longest registered in Iran after the January protests, with the country having spent a third of 2026 offline. pic.twitter.com/LPoVkOI9MM
— NetBlocks (@netblocks) March 10, 2026
Kot ocenjujejo, trenutna povezljivost s spletom v Iranu dosega zgolj en odstotek običajne – torej v obdobju, ko iranski režim ne uveljavlja cenzure (internetnih) komunikacij.
Nekateri državljani in državljanke Irana se poskušajo s svetovnim spletom povezati z "alternativnimi" metodami, a jih iranski ponudniki telekomunikacijskih storitev od tega poskušajo odvrniti z grožnjami o pravnih posledicah takšnega početja.
Oblasti v Teheranu med drugim precej skrbi, da bi protestniki s pomočjo digitalnih oziroma spletnih platform sredi ameriške in izraelske kampanje bombardiranja organizirali nov krog uličnih protestov. Tudi to je eden od razlogov za blokado interneta v državi.
Blokiranje interneta v Iranu je sicer orodje, ki ga vodstvo Islamske republike uporablja v obdobjih (pretežno domačih) večjih kriz. Med drugim so internet v državi tako rekoč izklopili med obsežnimi januarskimi protesti, država je bila v internetno temo zavita tudi med protesti leta 2019.
Omejevanje dostopa do interneta sicer ne velja za iranske uradnike (kot je, denimo, iranski zunanji minister) in pogosto tudi njihove podpornike, ki imajo tudi v času blokad komunikacij dostop do spletnih platform, prek katerih širijo iranska stališča glede aktualnih dogodkov, trenutno glede ameriške in izraelske kampanje bombardiranja Irana, njihovo ciljno občinstvo pa so predvsem prebivalci drugih držav, v prvi vrsti ZDA.
