Iran z napadi prehitel ZDA: Danes se držimo pravila 'oko za oko' #video

20.17 Leavitt: Trump ne izključuje napotitve ameriških vojakov v Iran

Ameriški predsednik Donald Trump "ne izključuje nobene možnosti" v vojni z Iranom, vključno z napotitvijo ameriških vojakov na bojišče v to državo, je povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Caroline Leavitt.

"Kar zadeva napotitev vojakov na bojišče, je predsednik o tem večkrat govoril. Kot vrhovna poveljnica je modro, da ne izključim nobene možnosti. Zato bi se vzdržala potrditve česarkoli, kar trentno govori katerikoli demokrat na Kapitolu o predsednikovih načrtih," je Leavitt povedala novinarjem.

Očitno je imela v mislih izjave, ki so jih danes po brifingu o Iranu na Kapitolu podali demokratski senatorji, vključno z Richardom Blumenthalom.

"Zdi se, da smo na poti k namestitvi ameriških vojakov na terenu v Iranu, da bi dosegli katerega koli od možnih ciljev," je dejal Blumenthal.

18.44 Iran izvedel nove napade na Izrael in ameriške cilje v regiji

Iran je v zadnjem valu napadov po navedbah revolucionarne garde uporabil "strateške" rakete, vključno z nekaterimi najmočnejšimi v svojem arzenalu, kot so rakete fatah, emad in hajbar, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vojska je sporočila, da je v Izraelu napadla vojaške in obveščevalne cilje. Z brezpilotnimi letalniki so napadli vojaški center v Haifi in sprejemni center za vohunske satelite.

Vojaški center po navedbah iranskih sil igra ključno vlogo pri proizvodnji orožja in je velikega strateškega pomena za "krepitev sovražnikovih bojnih zmogljivosti", poroča iranska tiskovna agencija Tasnim.

Iranske sile so po poročanju katarske televizije Al Jazeera ciljale tudi energetsko infrastrukturo. V Haifi so bili tarča napada z droni, ki jih je Iran izvedel kot odgovor na napade na svoja skladišča nafte, rafinerija nafte in plina ter rezervoarji za shranjevanje goriva. Obenem je Iran izstrelil pet raket na ameriško oporišče Harir v kurdski regiji na severu Iraka.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf je danes opozoril, da bo vsak napad na infrastrukturo Islamske republike povzročil enak povračilni ukrep.

"Sovražnik naj ve, da bo ne glede na to, kaj stori, to imelo sorazmeren in takojšen odziv. Danes se držimo pravila 'oko za oko', brez kompromisov, brez izjem. Če bodo začeli vojno na infrastrukturo, bomo nedvomno ciljali infrastrukturo," je zapisal na omrežju X. Foto: Guliverimage "Sovražnik naj ve, da bo ne glede na to, kaj stori, to imelo sorazmeren in takojšen odziv. Danes se držimo pravila 'oko za oko', brez kompromisov, brez izjem. Če bodo začeli vojno na infrastrukturo, bomo nedvomno ciljali infrastrukturo," je zapisal na omrežju X.

18.49 ZDA naj bi v prvih dneh vojne z Iranom za strelivo porabile več milijard

Ameriška vojska je v prvih dveh dneh napadov na Iran, ki so se začeli 28. februarja, samo za strelivo porabila 5,6 milijarde dolarjev (dobrih 4,8 milijarde evrov), ob sklicevanju na doslej še neobjavljeno poročilo Pentagona kongresu poroča časnik Washington Post.

Večinoma naj bi šlo za stroške raketnih izstrelkov tomahawk, ki stanejo med 1,4 in 2,5 milijona dolarjev za kos, in raket za zračno obrambo.

Vojna ZDA trenutno stane okrog milijardo dolarjev na dan, je že prej poročal medij Daily Beast, vlada predsednika Donalda Trumpa pa bo kongres kmalu zaprosila za dodatna proračunska sredstva.

Trump je v ponedeljek izjavil, da bo vojna le kratkotrajna ekskurzija, kar je pomirilo svetovne finančne trge, ni pa natančno povedal, koliko časa bo še trajala.

Mark Cancian iz Centra za strateške in mednarodne študije je za Washington Post povedal, da je Pentagon začel seliti sisteme protiraketne obrambe iz Južne Koreje in širše indo-pacifiške regije na Bližnji vzhod.

ZDA so do zdaj zaradi "prijateljskega ognja" izgubile tri lovska letala F-15 nad Kuvajtom, kar računu dodaja okoli 300 milijonov dolarjev stroškov. Obrambni proračun ZDA sicer za letos znaša 838 milijard, vojska je lani s Trumpovim zakonom o davčnih olajšavah in proračunu dobila še dodatnih 150 milijard.

State Department je za vrnitev Američanov iz regije domov porabil 40 milijonov dolarjev. Po zakonu bi morali te stroške poravnati državljani sami, a se je državni sekretar Marco Rubio odločil, da temu tokrat ne bo tako.

Po anketi inštituta Quinnipiac, objavljeni danes, vojni proti Iranu nasprotuje 53 odstotkov, podpira pa jo 40 odstotkov Američanov. Okoli 50 odstotkov jih meni, da bodo zaradi nje manj varni, približno 30 odstotkov pa, da bodo bolj.

Podobne rezultate kažeta anketi CNN in Fox News, objavljeni prejšnji teden. Anketa CNN je ugotovila, da 60 odstotkov državljanov Trumpu ne zaupa, da bo sprejemal pravilne odločitve glede vojne.

17.24 Iran kritizira EU: To je največja hinavščina

Iran je Evropsko unijo obtožil "največje hinavščine in dvojnih meril," potem ko je vodja evropske diplomacije kritiziral napade Hezbolaha na Izrael.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bakaei je na družbenem omrežju X zapisal, da je EU "pokazala brezbrižnost", medtem ko je Izrael, kot je izjavil, "izvajal genocid v Gazi" in napade v Libanonu in drugih državah.

"In zdaj, ko se Libanon upira, so se nenadoma spomnili na 'mednarodno pravo'," je dejal Bakaei in dodal, da EU ne more trditi, da govori v imenu evropskih državljanov, "katerih ljudje glasno obsojajo izraelske zločine".

Njegove izjave so sledile komentarjem evropske zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas, ki je dejala, da odločitev Hezbolaha za napad na Izrael "ogroža celotno regijo".

Kallas je tudi dejala, da ima Izrael po mednarodnem pravu pravico do samoobrambe, vendar je opozorila, da izraelska "pretirana reakcija" povzroča množično razseljevanje in dodatno destabilizira že tako krhke razmere.

16.19 ZN opozarja na množično vračanje Afganistancev iz Irana in Pakistana

Iz Irana in Pakistana se je letos v Afganistan vrnilo že okoli 270 tisoč afganistanskih beguncev, večinoma prisilno, so danes sporočili Združeni narodi. Opozorili so, da bi se jih zaradi zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu lahko vrnilo še več. Sklad ZN za otroke (Unicef) v tem primeru opozarja na povečana tveganja za otroke.

Po navedbah agencije ZN za begunce (UNHCR) Pakistan in Iran, ki sta v minulih letih sprejela več milijonov afganistanskih beguncev, ki so iz domovine pobegnili pred spopadi, revščino ali preganjanjem, večinoma prisilno množično vračata afganistanske družine in posameznike.

Letos se je iz Irana vrnilo že okoli 110 tisoč Afganistancev, iz Pakistana pa več kot 160 tisoč, je na novinarski konferenci v Ženevi povedal tiskovni predstavnik UNHCR Babar Baloch.

Lani se je iz teh dveh držav v Afganistan vrnilo skoraj tri milijone beguncev. Med njimi je bilo po podatkih Unicefa približno 60 odstotkov družin z otroki.

Po Jamalovih besedah se številne afganistanske begunske družine soočajo s cikli razseljevanja. Foto: Reuters

Predstavnik UNHCR v Afganistanu Arafat Jamal je opozoril, da se od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran iz te države v Afganistan dnevno vrne 1700 beguncev. Boji se, da je to šele začetek, saj bi lahko razvoj dogodkov v regiji v prihodnjih tednih lahko sprožil večje migracijske tokove, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pri agenciji ZN poudarjajo, da do te krize prihaja potem, ko se je v zadnjih dveh letih v Afganistan iz Irana in Pakistana že vrnilo okoli pet milijonov beguncev, od tega samo lani iz Irana 1,9 milijona.

Po Jamalovih besedah se številne afganistanske begunske družine soočajo s cikli razseljevanja – najprej so bile prisiljene pobegniti iz Afganistana, nato so bile zaradi konflikta razseljene znotraj Irana, zdaj pa se vračajo v domovino, kjer "vstopajo v spiralo negotovosti".

Afganistan se namreč sooča z večplastnimi krizami, osnovne storitve so pod velikim pritiskom, humanitarno pomoč pa potrebuje 11 milijonov otrok. Za družine, ki se vračajo z zelo omejenimi sredstvi, lahko razseljenost in negotovost hitro povečata tveganje za podhranjenost in bolezni, so opozorili pri Unicefu.

UNHCR bo po lastnih navedbah skupaj z Unicefom okrepil delovanje na mejah in znotraj Afganistana. Ob tem opozarjajo, da bo glede na obseg vračanja in finančne omejitve humanitarnih operacij potrebna dodatna finančna podpora, če se bo število prihodov povečalo.

15.45 Merz ne vidi načrta za hitro končanje vojne proti Iranu

Nemški kancler Friedrich Merz je danes obžaloval pomanjkanje strategije za hitro končanje vojne proti Iranu. Kot je dejal, vojna proti Iranu poteka že več kot teden dni, pri čemer pa ne vidi "skupnega načrta" ZDA in Izraela, da bi jo prepričljivo zaključili. Kancler je tudi opozoril na posledice vojne pri oskrbi z energijo in migracijah.

Mnogi cilji, ki so si jih zadali Američani in Izraelci, "so tudi naši, vendar vsak dan vojne sproža več vprašanj," je dejal Merz na današnji novinarski konferenci s češkim premierjem Andrejem Babišem v Berlinu.

"Kar nas najbolj skrbi, je, da očitno ni skupnega načrta, kako bi to vojno lahko hitro in prepričljivo zaključili," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije DPA. Hkrati pa prihaja do "nevarnega stopnjevanja," je dodal kancler, pri čemer je mislil na iranske povračilne napade na cilje v regiji.

Merz je izrecno posvaril pred scenarijem, kot je bil tisti po intervencijah v Iraku ali Libiji. V obeh primerih sta sledila nered in državljanska vojna. Takšen scenarij "bi škodoval vsem nam," je opozoril.

"Neskončna vojna nas ne zanima," je še dejal kancler. Poudaril je tudi, da vojna neposredno vpliva na Nemčijo na področju varnosti, oskrbe z energijo in migracij.

Previdnost glede možnosti za hitro končanje vojne v Iranu je med obiskom na Cipru danes izrazil tudi nemški zunanji minister Johann Wadephul.

Po Cipru je Wadephul kot prvi evropski zunanji minister od začetka vojne 28. februarja prispel še na nenapovedani obisk v Jeruzalem, da bi, kot je dejal, izrazil solidarnost z Izraelom. Pri tem je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal, da Iran ne sme predstavljati grožnje svojim sosedom.

15.43 Plaža v Dubaju: lovsko letalo F-16 nad kopalci sestrelilo iranski dron

Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je v nedeljo sporočilo, da so nad državo skupno zaznali 117 dronov, od katerih so jih 113 prestregli in uničili, štirje pa so padli v notranjost države. Eno od dramatičnih dejanj je bilo posneto tudi nad plažo Al Mamzar v Dubaju. Šlo je za trenutek, ko je lovsko letalo F-16 nad plažo sestrelilo iranski dron, medtem ko so bili na plaži kopalci.

Novice Plaža v Dubaju: lovsko letalo F-16 nad kopalci sestrelilo iranski dron #video

14.31 Šef Pentagona: Danes bomo izvedli najmočnejše napade na Iran 

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na tiskovni konferenci v Pentagonu dejal, da Združene države ne bodo popustile v vojni z Iranom, dokler sovražnik ne bo popolnoma poražen. "Ne bomo popustili, dokler sovražnik ne bo popolnoma in odločno poražen. Vendar bomo to storili po svojem urniku in ko se bomo odločili," je dejal Hegseth.

ZDA ne bodo živele v senci jedrske grožnje, je še poudaril obrambni minister ZDA Hegseth in novemu iranskemu vrhovnemu vodji Modžtabi Hameneju sporočil, naj si ne prizadeva pridobiti jedrsko orožje.

"Danes bo najintenzivnejši dan napadov znotraj Irana – največ lovskih letal, bombnikov in napadov," je dejal Hegseth. Foto: Reuters

Hegseth je v Pentagonu imel tiskovno konferenco skupaj s predsednikom združenega štaba ameriških oboroženih sil, generalom letalstva Danom Caineom, ki je predstavil operativno poročilo o poteku vojne.

Ameriški predsednik Donald Trump je sicer včeraj dejal, da je doseganje ameriških vojaških ciljev "na samem koncu" in da bi se vojna lahko kmalu končala. Hegseth medtem danes ni navedel, kako blizu so ZDA pri doseganju teh ciljev.

"Napade izvajamo z neusmiljeno natančnostjo. Zmagujemo z močno in neomajno osredotočenostjo na naše cilje, ki so enaki kot na dan, ko sem imel tukaj svoj prvi brifing o operaciji," je dejal Hegseth. Dodal je tudi, da bodo danes izvedli najintenzivnejše napade na Iran do zdaj.

"Danes bo najintenzivnejši dan napadov znotraj Irana – največ lovskih letal, bombnikov in napadov," je dejal Hegseth. Hkrati je zatrdil, da je Iran v zadnjih 24 urah izstrelil najmanjše število raket od začetka vojne.

13.41 Izraelska vojska začela nov val napadov na Teheran

Izraelska vojska je danes sporočila, da je začela nov val napadov na Teheran, medtem ko se vojna na Bližnjem vzhodu nadaljuje že enajsti dan.

V Teheranu je bilo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP po objavi izraelske vojske, da je začela val napadov, slišati dve eksploziji.

Izraelska vojska je še sporočila, da je ponoči v iranski prestolnici zadela vrsto ciljev, vključno s podzemnim kompleksom, ki ga iranska revolucionarna garda uporablja za testiranje raket in stoji na "vojaški univerzi".

Izraelska letala so zadela tudi infrastrukturo v glavnem poveljstvu sil Kuds, elitne enote iranske revolucionarne garde, povzema AFP.

Iranski mediji pa so danes ob sklicevanju na oblasti v južni provinci Kerman poročali, da je bilo v ameriško-izraelskih napadih zadeto tamkajšnje letališče, pri čemer naj bi bil poškodovan del letališče in zadeti dve "stari letali, ki nista bili v uporabi".

Izraelska vojska je sicer v ponedeljek sporočila, da je končala niz napadov na šest vojaških letališč v Iranu, pri čemer naj bi zadela letala in vzletno-pristajalne steze ter sisteme za obrambo in detekcijo.

Po podatkih iranskih oblasti je bilo od začetka vojne 28. februarja v državi ubitih 1.332 ljudi, danes poroča BBC. Po besedah tiskovne predstavnice iranske vlade Fatemeh Mohadžerani je med njimi 206 žensk in otrok.

12.22 ZN: Zaradi vojne v Libanonu razseljenih več kot 667 tisoč ljudi

V Libanonu je bilo zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter spopadov med Izraelom in libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah, ki ga podpira Iran, v samo 24 urah na novo razseljenih več kot sto tisoč ljudi, je sporočila agencija ZN za begunce (UNHCR). Po podatkih ZN je zdaj v Libanonu razseljenih že več kot 667 tisoč ljudi. 

11.56 Costa: Trenutno ima koristi od vojne na Bližnjem vzhodu samo Rusija

Trenutno ima koristi od vojne na Bližnjem vzhodu samo Rusija, je danes v Bruslju v nagovoru diplomatom EU poudaril predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. 

"Evropska unija iranskemu ljudstvu, ki že dolgo trpi, stoji ob strani. Podpiramo njihovo pravico, da živijo v miru in da odločajo o svoji prihodnosti. Verjamemo, da je treba človekove pravice in svoboščine v celoti spoštovati, vendar pa svobode in človekovih pravic ni mogoče zagotoviti z bombami," je o vojni med ZDA, Izraelom in Iranom, ki traja že več kot deset dni, na srečanju diplomatov Evropske unije v Bruslju povedal Costa.

Dodal je, da je treba preprečiti nadaljnje zaostrovanje razmer, saj bi to ogrozilo Bližnji vzhod, Evropo in še širše območje. "Za zdaj je edina zmagovalka te vojne Rusija," je še poudaril predsednik Evropskega sveta, ki bo o vojnah na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini prihodnji teden razpravljal z voditelji držav članic EU.

Kot je pojasnil, Moskva z naraščanjem cen energentov pridobiva dodatna sredstva za financiranje vojne z Ukrajino. Koristi pa ima tudi od tega, da gredo vojaške zmogljivosti namesto v Ukrajino na Bližnji vzhod in da je zaradi nove vojne manj pozornosti svetovne javnosti posvečene Ukrajini.

Napovedal je nadaljevanje pritiska na Rusijo, da bi v pogajanjih sprejela pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino in ki ne bo spodkopaval evropske varnosti. Izrazil je upanje, da bo Unija v kratkem potrdila podaljšanje veljavnih sankcij proti Moskvi in sprejela nov, že 20. sveženj ukrepov.

V nagovoru diplomatom je spregovoril še o širitvi EU, v katero je vojna v Ukrajini prinesla novo dinamiko za vse države, ki se želijo pridružiti Uniji, tudi zahodnobalkanske.

"Če želimo, da v prihodnjih letih širitev postane resničnost, moramo sprejeti odločilne korake. Izkoristiti moramo ta trenutek. Spoštovati moramo, da širitev temelji na dosežkih, vendar pa moramo imeti tudi občutek nujnosti," je povedal Costa.

10.18 Netanjahu vztraja, da vojna proti Iranu še ni končana

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v ponedeljek napovedal skorajšnji konec vojne proti Iranu, danes poudaril, da vojaška ofenziva še zdaleč ni končana, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Prizadevamo si, da bi prebivalce Irana popeljali k zlomu jarma tiranije, a navsezadnje je to odvisno od njih," je dejal med obiskom centra za nujno medicinsko pomoč, ki ga vodi izraelsko ministrstvo za zdravje. "Ni dvoma, da jim z dosedanjimi ukrepi lomimo kosti – in nismo še končali," je dodal Netanjahu.

Trump je v ponedeljek na novinarski konferenci napovedal, da se bo vojna proti Iranu kmalu končala, vendar se bo, če bo treba, znova začela. Iranska revolucionarna garda je medtem danes zatrdila, da bodo oni "določili konec vojne", zunanji minister Abas Aragči pa je dodal, da je Iran pripravljen izvajati napade "tako dolgo, kot bo treba".

V osrednjem delu Izraela in v Jeruzalemu so se danes oglasile sirene pred zračnimi napadi, potem ko je vojska opozorila na rakete iz Irana. "Obrambni sistemi delujejo, da bi prestregli grožnjo," je sporočila izraelska vojska, poroča AFP.

9.15 V napadu na severu Iraka ubiti pripadniki proiranske paravojaške skupine

Paravojaška skupina Kataeb Imam Ali, ki jo podpira Iran, je navedla, da so bili v ameriških zračnih napadih v provinci Kirkuk na severu Iraka ubiti štirje njeni borci. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so bili tarča bombardiranja položaji zavezništva frakcij Hašed al Šabi, ki so zdaj vključene v redno iraško vojsko in vključujejo tudi skupine, ki jih podpira Iran.

Iraška vlada je potrdila, da je bilo v napadih v Kirkuku ubitih več borcev zavezništva frakcij Hašed al Šabi, ne da bi napad pripisala komurkoli. "To je očiten napad na Irak," je še sporočila po poročanju AFP.

Hašed al Šabi je koalicija pretežno šiitskih oboroženih skupin, ki so bile oblikovane z namenom boja proti skrajni skupini Islamska država, in je postala del rednih varnostnih sil Iraka.

Irak, ki je že dolgo prizorišče spopadov med ZDA in Iranom, je sicer že večkrat poudaril, da ne želi biti vpleten v vojno. Kljub temu je bil od konca februarja, ko so Izrael in ZDA začeli napade na Iran, ta pa je nato sprožil povračilne napade na Izrael ter ameriška oporišča in druge cilje v bližnjih državah, že večkrat tarča napadov.

Po eni strani so v Iraku skupine, ki jih podpira Teheran, tarča izraelskih in ameriških napadov, po drugi strani pa Iran napada ameriška oporišča v tej sosednji državi.

Iraški premier Mohamed Šia Sudani je danes ameriškemu državnemu sekretarju Marcu Rubiu povedal, da Irak ne sme biti izhodišče za napade v vojni na Bližnjem vzhodu. V telefonskem pogovoru je poudaril pomen zagotavljanja, da se iraški zračni prostor, ozemlje in vode ne uporabljajo za nobene vojaške akcije, usmerjene proti sosednjim državam ali regiji, je sporočil urad za stike z javnostmi iraškega predsednika vlade. Pri tem je Sudani zavrnil "vsak poskus vpletanja države v tekoče konflikte" ter kršitve njenega zračnega prostora s katerekoli strani, še poroča AFP.

9.12 Nato je v Turčiji namestil sistem Patriot

V okviru zavezniških ukrepov zveze Nato je bil v Malatyi v Turčiji nameščen protiraketni obrambni sistem Patriot, je sporočilo turško obrambno ministrstvo.

"Med nedavnimi dogodki v naši regiji se sprejemajo potrebni ukrepi za zaščito naših meja in zračnega prostora. Posvetujemo se z Natom in zavezniki," so zapisali na družbenem omrežju X. 

Pred dnevi je v turški zračni prostor priletela balistična raketa, ki jo je nato sestrelila zračna in raketna obramba Nata. 

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Iran po vstopu balistične rakete v turški zračni prostor posvaril pred nadaljnjimi provokativnimi koraki. Iran je kasneje sicer zanikal, da bi izstrelil raketo na Turčijo. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmaeil Baghaei je namignil, da je šlo za "operacijo pod lažno zastavo", vendar ni obtožil nobene konkretne države.

Več si lahko preberete spodaj: 

Novice V Turčiji krepijo zračno obrambo

8.40 Azijske borze po Trumpovi napovedi skorajšnjega konca vojne v Iranu poskočile

Indeksi na borzah v Aziji so se po pestrem trgovalnem dnevu, ki so ga zaznamovala nihanja, danes zvišali. Na finančnih trgih odmeva napoved predsednika ZDA Donalda Trumpa, da se bo vojna proti Iranu kmalu končala, vendar se bo, če bo treba, znova začela.

Na tokijski borzi je osrednji indeks Nikkei 225 trgovanje sklenil 2,88 odstotka nad izhodiščem. Hongkonški Hang Seng je do zdaj pridobil 1,99 odstotka, šanghajski SSE Composite 0,65 odstotka, seulski Kospi 5,35 odstotka, singapurski STI pa 1,95 odstotka.

Avstralski All Ordinaries je končal 1,14 odstotka višje, na Tajvanu pa so se borzni indeksi v povprečju dvignili za 2,06 odstotka.

Trump je na novinarski konferenci v ponedeljek napovedal, da se bo vojna proti Iranu kmalu končala, vendar se bo, če bo treba, znova začela.

Ameriški predsednik je že prej republikancem na Floridi zagotovil, da je vojna proti Iranu le kratkotrajna ekskurzija, to pa je ponovil tudi v pogovoru z novinarji. "Šli smo na kratko ekskurzijo, ker smo menili, da se moramo znebiti določenih ljudi. In mislim, da boste videli, da bo to kratkotrajna ekskurzija," Trumpove besede republikancem v njegovem klubu za golf navaja televizija ABC.

7.57 Avstralija bo zalivskim državam pomagala pri obrambi pred iranskimi napadi

Avstralija bo zalivskim državam pomagala pri obrambi pred iranskimi napadi in zaščiti civilistov. Kot je danes napovedal avstralski premier Anthony Albanese, bo država na območje napotila izvidniško letalo, Združenim arabskim emiratom pa bo dobavila rakete zrak-zrak, poročajo tuje tiskovne agencije.

Albanese je na novinarski konferenci pojasnil, da bo avstralska vojska za štiri tedne poslala letalo za zgodnje opozarjanje E-7A wedgetail in podporno osebje, da bi "zaščitila in zavarovala zračni prostor nad Zalivom" ter pomagala regiji pri kolektivni samoobrambi.

Na prošnjo Združenih arabskih emiratov bo Avstralija tej državi poslala tudi napredne rakete zrak-zrak srednjega dosega, je napovedal avstralski premier. Za te ukrepe se je odločil po pogovorih s predsednikom Združenih arabskih emiratov Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom.

Združeni arabski emirati, kjer po ocenah živi tudi 24 tisoč avstralskih državljanov, so, kot je dejal Albanese, sestrelili več kot 1.500 raket in dronov, ki jih je Iran izstrelil v odgovor na ameriško-izraelske napade nanj. Na Bližnjem vzhodu je po ocenah vlade v Canberri skupno okoli 115 tisoč avstralskih državljanov, od katerih se jih je kakšnih 2.600 vrnilo domov.

"Prva prioriteta moje vlade je in vedno bo zagotavljanje varnosti Avstralcev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zagotovil avstralski premier. Kot je dodal, pomoč Avstralcem pomeni tudi pomoč Združenim arabskim emiratom in drugim zalivskim državam pri obrambi pred napadi, ki jih niso same izzvale.

Ob tem je ponovil, da Avstralija ne bo izvajala napadov na Iran in ne bo napotila svojih vojakov na ozemlje Irana.

7.24 Iranski napad v Bahrajnu zahteval smrtno žrtev

V Bahrajnu je bila v napadu zadeta stanovanjska hiša v prestolnici Manama. Kot je sporočilo bahrajnsko notranje ministrstvo, je pri tem umrla 29-letna ženska, še osem ljudi pa je bilo ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Že v ponedeljek so iz Bahrajna poročali o 32 ranjenih v iranskem napadu z droni na otoku Sitra južno od Maname. Iranska vojska je napadla tudi obrat za razsoljevanje vode, so sporočile oblasti.

Združeni arabski emirati so medtem danes sporočili, da so na vzhodu države prestregli napade z raketami in droni iz Irana. Kasneje so tamkajšnje oblasti navedle še, da je zaradi napada z dronom izbruhnil požar v industrijski coni v emiratu Abu Dabi, in sicer na območju, kjer je naftna in energetska infrastruktura. Pri tem niso omenile, ali je bil prizadet kateri od energetskih objektov.

Savdska Arabija je navedla, da je na vzhodu države prestregla dva iranska drona. Kuvajt pa je sporočil, da so njegove sile prestregle šest iranskih brezpilotnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

O prestreženem iranskem raketnem napadu poročajo tudi iz Katarja, kar je potrdilo tudi katarsko ministrstvo za obrambo. V prestolnici Doha je bilo po poročanju dopisnikov AFP slišati več močnih eksplozij. Notranje ministrstvo je opozorilo na "visoko stopnjo varnostne grožnje" in pozvalo prebivalce, naj ostanejo doma in se ne približujejo oknom.

Iran nadaljuje napade na katarsko civilno infrastrukturo, je po poročanju AFP danes povedal predstavnik katarskega zunanjega ministrstva. Ob tem ni navedel, katere civilne objekte so napadli.

Ob tem je opozoril, da bodo napadi na energetsko infrastrukturo med vojno na Bližnjem vzhodu imeli gospodarske posledice po vsem svetu. "Napadi na energetske objekte, ki so se zgodili na obeh straneh, so nevaren presedan," je še dejal. Katarska družba QatarEnergy je zaradi vojne prejšnji teden ustavila proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina.

Teheran z napadi na za ZDA pomembne cilje v zalivskih državah odgovarja na izraelsko-ameriško ofenzivo proti njemu, ki se je začela konec februarja.

Iranski predsednik Masud Pezeškian se je sicer sosednjim državam v soboto opravičil za napade. V nagovoru, ki ga je prenašala iranska državna televizija, je dejal, da bo Iran takšne napade ustavil, če z ozemlja sosednjih držav ne bo napadov nanj.

7.09 Trumpovo sporočilo Iranu: Če ustavite pretok nafte, bomo udarili dvajsetkrat močneje

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social zagrozil z uničenjem in dvajsetkrat močnejšimi povračilnimi ukrepi, če bo Teheran poskušal zapreti strateško pomembno Hormuško ožino za pretok nafte. Iran je namreč napovedal, da v primeru nadaljevanja napadov ne bo dovolil izvoza niti litra nafte iz regije. 

"Če bo Iran storil karkoli, da bi ustavil pretok nafte skozi Hormuško ožino, jih bodo Združene države Amerike udarile DVAJSETKRAT MOČNEJE, kot so jih udarile kadarkoli prej ," je zapisal Trump. "Poleg tega bomo uničili lahko uničljive tarče, zaradi česar si Iran kot narod praktično ne bo mogel opomoči – vladali jim bodo smrt, ogenj in bes –, vendar upam in molim, da se to ne zgodi!"

Svojo grožnjo je označil za "darilo" Kitajski in drugim državam, ki so odvisne od te plovne poti. "To je darilo Združenih držav Amerike Kitajski in vsem tistim državam, ki imajo velike koristi od Hormuške ožine. Upam, da bo ta gesta zelo cenjena," je zaključil.

7.06 Ameriška vojska objavila nove posnetke napadov

Centralno poveljstvo ameriške vojske je objavilo posnetke napadov na raketne izstrelitvene naprave, ki jih je po njihovih besedah ​​​​iranski režim poskušal skriti. 

"Iranski režim lahko poskuša skriti svoje raketne izstrelitvene naprave, ampak ameriške sile ne bodo nehale iskati. Našli jih bomo in odstranili," so zapisali ob objavi posnetka. 

The Iranian regime can try to hide their missile launchers, but U.S. forces won’t stop looking. When we find them, we’re taking them out. pic.twitter.com/urq3LWwARC

— U.S. Central Command (@CENTCOM) March 10, 2026

6.42 Iran vztraja, da bo on določil konec vojne

Iranska revolucionarna garda je danes zatrdila, da bodo oni "določili konec vojne", zunanji minister pa dodaja, da so pripravljeni izvajati napade "tako dolgo, kot bo treba". Izjava Teherana sledi ponedeljkovi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se bo konflikt končal kmalu.

"Mi smo tisti, ki bomo določili konec vojne," je v izjavi, ki jo navajajo iranski mediji, sporočila revolucionarna garda. Kot so dodali, so pogoji na bojišču in prihodnost regije v rokah iranskih oboroženih sil.

Če se bodo napadi ZDA in Izraela nadaljevali, pa Teheran glede na sporočilo revolucionarne garde ne bo dovolil izvoza niti litra nafte iz regije, so še dodali v izjavi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.

Tudi iranski zunanji minister Abas Aragči je danes zatrdil, da je njegova država pripravljena nadaljevati napade "tako dolgo, kot bo treba". Kot je še dejal za ameriški PBS News, pogajanja z ZDA niso več na mizi.

Izjava Teherana sledi ponedeljkovi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je nakazal, da bi bilo lahko vojne proti Iranu kmalu konec. Zatrjeval je, da ZDA v posredovanju proti Iranu, ki so ga skupaj z Izraelom začele konec februarja, napredujejo hitreje od pričakovanj, Iran pa da nima "mornarice, komunikacij, zračnih sil".

"Na veliko načinov smo že zmagali, ampak nismo še zadosti zmagali. Gremo naprej, bolj odločeni kot kadarkoli, da bomo dosegli ultimativno zmago, ki bo enkrat za vselej končala to dolgo trajajočo nevarnost," je povedal Trump, ki je o Iranu med drugim spregovoril za več medijev.

Iranu je zagrozil z veliko večjim napadom, če bo blokiral pretok nafte, in napovedal, da bodo ameriške vojaške ladje spremljale naftne tankerje skozi Hormuško ožino.

Zaradi vojne so namreč narasle cene nafte, kar povzroča bojazen glede dobave. Po Trumpovi napovedi, da bi se vojna lahko kmalu končala, so sicer cene nafte na azijskih borzah danes zjutraj padle.

6.51 Posnetek napada na dekliško šolo v Iranu: uporabili so rakete tomahawk

Posnetek, ki ga je objavila tiskovna agencija Mehr, analizirala pa ga je nizozemska preiskovalna novinarska skupina Bellingcat, prikazuje napad na stavbo v pomorski bazi iranske revolucionarne garde (IRGC) v iranskem mestu Minab. Na posnetku je vidno strelivo, za katero strokovnjaki pravijo, da ustreza ameriški raketi za napad na kopensko območje tomahawk.

Sprva so se na spletu pojavila ugibanja, da naj bi eksplozijo v šoli lahko povzročila napačna iranska zračna obramba, ko naj bi IRGC poskušala odbiti prihajajoče zračne napade. Strokovnjak za strelivo in direktor Službe za raziskave oborožitve (ARES) NR Jenzen-Jones pa je za CNN povedal, da je ta razlaga malo verjetna, saj nedavni posnetki kažejo, da so bile stavbe znatno poškodovane, kar nakazuje, da so bile zadete z natančno vodenimi izstrelki iz zraka in ne z raketami protizračne obrambe, ki so šle narobe.

Ameriški predsednik Donald Trump medtem trdi, da za napadom stoji Iran. "Glede na to, kar sem videl, je to storil Iran," je Trump v soboto povedal novinarjem in iransko strelivo označil za "zelo netočno". Po njegovih besedah ima Iran tovrstno orožje v svoje arzenalu. "Ne glede na to, ali gre za Iran, ki ima tudi nekaj tomahawkov in bi jih rad imel več, ali za kakšno drugo državo, dejstvo je, da je tomahawk dokaj pogosto orožje, ki se prodaja drugim državam. To je zdaj predmet preiskave," je dodal.

Ameriški mediji sicer poročajo, da tovrstno orožje v vojni na Bližnjem vzhodu uporabljajo le ZDA, dokazov o tem, da naj bi imel takšne rakete tudi Izrael, ni. 

Novice Putin čestital novemu iranskemu vrhovnemu vodji in mu obljubil podporo

Novice Je to tajni načrt Irana za zmago v vojni?

Novice Za Trumpa je vojna proti Iranu bolj ali manj končana

Novice Natalia Al Mansour o reševanju Slovencev: Spali smo po dve uri, telefoni so zvonili noč in dan