Spotkast
Torek, 2. 7. 2024, 8.58
2 dneva, 2 uri
Spotkast: Mira K. Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov
Kaj bi morali vedeti o vzajemnih skladih #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
Za male vlagatelje so vzajemni skladi najboljši način, da se preizkusijo kot aktivnejši udeleženci na trgu kapitala, je prepričana sogovornica. Obenem je dodala, da poslovanje z investicijskimi skladi vodi do nabiranja znanj in izkušenj, ki jih potem lahko izkoristijo za neposredno udeležbo na borznih trgih.
Toda ali vemo dovolj o vzajemnih skladih? Nekateri se sprašujejo že, kaj so pravzaprav vzajemni skladi in za koga so primerni.
Dobili smo odgovore na temeljna vprašanja in med drugim spregovorili tudi o tem, katere so prednosti vzajemnih skladov v primerjavi z bančnimi depoziti ali neposrednim trgovanjem na borzi, zakaj je za večino potrošnikov bolje, da poslovanje na trgu kapitala prepusti strokovnjakom, kot da to vsak dan počne sama, ter kakšne vrste skladov obstajajo in kako se oblikujejo posamezni skladi.
"Ena izmed največjih prednosti vzajemnih skladov je razpršenost naložbe."
Preteklost ne jamči prihodnosti
Naša panoga je zelo regulirana z namenom zaščite vlagateljev, zato je naše poslovanje zelo transparentno, zatrjuje Mira K. Veljić, a vendarle opozarja: poslovanje nekega sklada v preteklosti ni jamstvo njegovega poslovanja v prihodnosti.
V pogovoru se je zato posebej posvetila nasvetom, kako lahko vsak izbere primerne sklade zase – predvsem glede na to, s kakšnim tveganjem se je pripravljen spopasti. "Nihče nima čarobne krogle, ki bi napovedala, kaj se bo zgodilo v prihodnosti," je povedala in poudarila, da ni enotne rešitve, ki bi bila primerna za vse.
"Nihče nima čarobne krogle, ki bi napovedala, kaj se bo zgodilo v prihodnosti,"
Najbolje je sproti, tudi če zgolj po malem
Pojasnila je tudi, da so vzajemni skladi namenjeni dolgoročnejšemu varčevanju in da sprotna vplačila, tudi če gre za majhne zneske, varujejo pred neželenimi učinki nihajočih ali padajočih cen. "Bolj ko se bližamo upokojitveni starosti, primerneje je prilagajati naložbeno strategijo bolj konservativnim prejemom," je med drugim svetovala.
Pogovor je tudi tekel o tem, kako je mogoče izkoristiti vzajemne sklade kot eno izmed možnosti za varčevanje po koncu delovne dobe ter kako se pokojninski in vzajemni skladi dopolnjujejo in kako razlikujejo. "Del sredstev mora biti vedno likviden," je ena od pomembnih smernic.
"Bolj ko se bližamo upokojitveni starosti, primerneje je prilagajati naložbeno strategijo bolj konservativnim prejemom."
Ali veste, kaj je osmo čudo sveta?
Sogovornica je pojasnila tudi davčni vidik vzajemnih skladov in pritrdila, da ljudske obveznice niso imele opaznega vpliva na dinamiko poslovanja vzajemnih skladov. Izvedeli smo tudi, da so vzajemni skladi letos vsak mesec prejeli med 45 in 50 milijoni evrov in da je med lastniki deležev domačih investicijskih skladov okrog 350 tisoč sodržavljank in sodržavljanov, a smo s tem vendarle na evropskem repu.
Odgovori na ta in vsa druga vprašanja iz tega pogovora ter vse z njimi povezane predstavljene informacije, tudi tiste, na katere je treba biti zlasti pozoren, so namenjeni vsem, ki želijo vzajemne sklade uporabljati in izkoristiti kot enega od stebrov odgovornega ravnanja s svojimi financami.
Oglejte si še:
