Spotkast
Ponedeljek, 10. 6. 2024, 22.34
5 mesecev, 2 tedna
Inženirka leta Ljupka Vrteva: Nič ni težko, če je želja dovolj močna #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,82
Inženirka leta 2023 Ljupka Vrteva je magistrica inženirka strojništva ter razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb in vodja projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Njena zgodba pa presega njene strokovne dosežke na področju, kjer so ženske še vedno v manjšini, in odlično dokazuje, da je ob odločni volji in predanosti pot do še tako velikih in na videz malo verjetnih ciljev veliko lažja.
Med pogovorom je mlada strokovnjakinja strojništva izžarevala optimizem. Zagovarja, da je s pravim pristopom možno doseči prav vse, njena življenjska zgodba pa je vse prej kot običajna in je odličen dokaz, da to njeno prepričanje vendarle drži.
Več kot sto študentov, a samo dve študentki
Ljupka je namreč velikokrat v življenju plavala proti običajnim tokom in nekajkrat v življenju obrnila povsem novo stranico življenja, a vse z namenom doseganja svojih ciljev, v katere je vedno verjela. Ko je že kot srednješolka spoznala, da teh v svoji rojstni državi, Makedoniji, ne bo mogla doseči, se je odločila zamenjati svoje življenjsko okolje.
Izbrala je zahteven študij strojništva v Ljubljani, na katerega sta bili v času njenega študija vpisani le dve študentki v okrožju več kot sto študentov. Bila mu je predana v vsakem trenutku, čeprav so leta študija zahtevala veliko dela, časa in zagnanosti. Majhnih ovir na poti do zaključka študija, kot je npr. birokracija ob prihodu v drugo državo, ni niti zaznala, saj je bila predana svojim ciljem.
Ljupka je nekajkrat v življenju obrnila povsem novo stran, a vse z namenom doseganja svojih ciljev, v katere je vedno verjela.
"Končno postaja jasno, da je strojništvo primerno tudi za ženske"
Ljupka je v pogovoru tudi opisala, kako ji je bilo kot ženski na študiju strojništva, v panogi, v kateri še vedno prevladujejo moški, in ob tem izrazila zadovoljstvo z dejstvom, da zanimanje za takšne poklice počasi vendarle narašča tudi med ženskami. "Končno postaja jasno, da so poklici v strojništvu ter naravoslovju in tehnologiji nasploh primerni tudi za ženske."
Zakaj pa še vedno ostaja ta delitev? "Družba to tako nalaga, morda tudi vzgoja doma. Zlasti starejše generacije nimajo toliko informacij, kaj vse lahko inženir danes počne, zato se deklet še vedno ne spodbuja k inženirskim poklicem. Pri tem bi lahko družba naredila veliko več."
"Vedno želim narediti nekaj iz nič"
Na vprašanje, zakaj se je odločila za študij strojništva, je Ljupka izpostavila dva razloga. Eden je, da rada ustvarja: "Vedno želim narediti nekaj iz nič. Tudi daril ne kupujem, ampak jih sama ustvarjam."
Drugi razlog pa je nekoliko nenavaden: "V srednji šoli sem se zapletla s profesorico fizike in sem se sama prijavila na komisijski izpit, ker nisem bila zadovoljna z njenim ocenjevanjem. Morda pa je bil ravno to razlog, da sem izbrala strojništvo, saj sem si želela dokazati, da to zmorem."
"Končno postaja jasno, da so poklici v strojništvu ter naravoslovju in tehnologiji nasploh primerni tudi za ženske."
Ni bila zadovoljna s sistemom, kjer znanje ni odločilno
Ljupka je v srednji šoli tudi začutila, da v Makedoniji ne bo uspela doseči svojih želja, in se kmalu zavedla, da jo bo zapustila. Kot pravi, ni bila zadovoljna z načinom vrednotenja znanja in načinom življenja.
"Prisotna je korupcija, sistem vrednotenja ni objektiven. Ni nujno, da boš z znanjem dobil pravo oceno. Komaj sem čakala, da grem ven iz Makedonije – nisem niti prevzela spričevala, so mi ga poslali kar po pošti. Imela sem svoj cilj in svojo vizijo – zaključiti študij in to ne v Makedoniji, ker bi se na tej poti gotovo z nekom sprla. "
"Slovenija je prijazna do tujih študentov"
Zakaj Slovenija? "Slovenija je prišla naključno – mama je imela tu kolegico, ki mi je zelo pomagala pri prvih korakih, za kar sem ji hvaležna, še bolj pa mami, ki je prišla skupaj z mano in me podpirala v vsakem trenutku," pojasnjuje Ljupka..
Razmišljala je tudi o Švici, a je hitro ugotovila, da so tam stroški veliko višji. "Slovenija je prijazna do tujih študentov; res, da je bilo za urediti veliko papirjev, a sem imela svoj cilj in me to ni ustavilo." V pogovoru je opisala tudi, kako sta jo mati in oče podprla na njeni poti. "Danes je Slovenija moj dom, tu imam vse, kar sem ustvarila in kar potrebujem," je s ponosom izpostavila.
"Slovenija je prišla naključno – mama je imela tu kolegico, ki mi je zelo pomagala pri prvih korakih, za kar sem ji hvaležna, še bolj pa mami, ki je prišla skupaj z mano in me podpirala v vsakem trenutku."
"Upam, da bo mlade moja zgodba opogumila"
Opisala je svoje delo in svoj delovni dan ter poudarila, da ga je naslov inženirke leta spremenil, pravzaprav dopolnil, in povedala, kaj ji ta naslov pomeni.
"Vesela sem, da sem zdaj več med mladimi in da jim lahko povem, da je vse v njihovih rokah, da se je za močno željo vredno potruditi in da se potem pride zelo daleč. Upam, da jih tudi moja zgodba opogumi, jim da misliti, kaj vse je možno. Mladi potrebujejo zgodbe."
"Za vse najdem čas, a je treba dobro načrtovati in se tega dosledno držati"
Razkrila je tudi, kako je usklajevala uresničevanje svoje zastavljene poti in mladostniškega življenja. "Rožna Dolina je bila moj drugi dom," se je z nasmehom spomnila študentskih zabav in tudi omenila, zakaj je od prvega dneva verjela, da se je prav čim bolj približati okolju, v katerega je prišla.
Ljupka sproti uresničuje tudi svoje naslednje cilje. Na vprašanje, kako ji uspe vse narediti v 24 urah, kolikor jih ima en dan, se najprej pošali: "Hitreje spim." Potem pa le pojasni, kako pomembno je časovno načrtovanje in kako ga izvaja. "Ničesar mi ne manjka, za vse najdem čas, tudi zase, a je treba dobro načrtovati in se tega dosledno držati." Ob tem opiše, kako tudi pri zasebnih potovanjih z dobro organizacijo priti še dlje.
"Vesela sem, da sem zdaj več med mladimi in da jim lahko povem, da je vse v njihovih rokah, da se je za močno željo vredno potruditi in da se potem pride zelo daleč."
"Pri vsem, kar delam, dam vse od sebe"
A če le ne gre vse tako, kot je bilo načrtovano? "Najprej razmislim, zakaj se je to zgodilo. Ne obupujem, vsakdo, ki dela, dela napake, zato skušam ugotoviti, zakaj je do tega prišlo, in v naslednjem koraku to napako tudi odpraviti."
Na koncu pogovora, v katerem je delila še več svojih pozitivnih misli in uspešnih izkušenj, pa je poudarila, da so bolj kot neki dolgoročni (poklicni) cilji pomembne zaveze k čim bolje opravljenem delu. "Prizadevam si, da pri vsem, kar delam, dam vse od sebe. Vsak si sam daje svoja krila in si izbira višino, na kateri leti. Jaz sem na svoji višini zelo zadovoljna in skušam na njej narediti čim več."
Oglejte si še:
