Tveganja
Spotkast
Ponedeljek, 3. 6. 2024, 23.16
1 mesec, 1 teden
Spotkast: Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja
Kako obvladovati tveganja naravnih katastrof
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Lansko leto nam je v Sloveniji postreglo z veliko različnimi nepredvidljivimi, predvsem naravnimi katastrofami, ki so povzročile ogromno materialno škodo. Ali smo bili ustrezno pripravljeni, ali smo se iz tega kaj naučili, da bomo ob morebitnih naslednjih ujmah bolje pripravljeni na to, ter kaj lahko za obvladovanje tovrstnih tveganj storimo, so bila nekatera vprašanja za direktorico Slovenskega zavarovalnega združenja Majo Krumberger.
"Svet ima vedno hujšo dinamiko," je povedala sogovornica in opozorila, da poplave niso bile edina lanska naravna nesreča v Sloveniji. "Malokrat se omenja, a skoraj enake posledice kot poplave so imeli številni viharji s točo, en kraj je doletel tudi tornado."
"Slovenske zavarovalnice so zelo robustne"
V pogovoru je pojasnila, kako svetovni dogodki vplivajo tudi na Slovenijo, četudi je slovenski zavarovalniški trg, ter da so zavarovalnice pri svojem načrtovanju zelo previdne in pripravljene na številne dogodke.
Številke so lani sicer bile slabše, a je direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja prepričana, da so slovenske zavarovalnice zelo robustne in zato sposobne uravnavati takšne izredne okoliščine. Izgub zato tudi lani ni bilo, je povedala.
Svetovni dogodki vplivajo tudi na Slovenijo, pravi direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.
"Zavarovalnice so hitrejše od države"
Na vprašanje, kako lahko zavarovalnice ob izrednih dogodkih in nesrečah najučinkoviteje stojijo ob strani svojim zavarovancem, je Krumbergerjeva odgovorila: "S hitrim odzivom in transparentno komunikacijo. Tudi takrat, ko so bile škode tako množične, da nam ni uspelo takoj priti do vseh, smo se odzivali zelo hitro, kar so prepoznali tudi zavarovanci."
Ob tem je poudarila, da so bile zavarovalnice tudi lani hitrejše od države in državne pomoči. Žal pa se ob nesrečah pri nekaterih izkaže, da niso primerno zavarovani glede na grožnje in tveganja v njihovem okolju. Kako naj potrošniki, zavarovanci pridobijo potrebne podatke in znanja? "Premoženjska zavarovanja se praviloma sklepajo za deset let in zato čez čas ne vemo več vsega, zato tako zavarovalnice kot potrošnike spodbujamo, naj zavarovanci dobro premislijo, kaj zavarujejo in kakšna so kritja." Pojasnila je tudi, kdo in kako jim pri tem lahko pomaga.
Zavarovalnice so bile tudi lani hitrejše od države in državne pomoči, poudarja Maja Krumberger.
"Nimamo samo pravic, temveč tudi obveznosti"
V Spotkastu smo med drugim preverili, kako se zavarovanost pred naravnimi tveganji v Sloveniji primerja s tistimi v zahodnoevropskih državah, s katerimi se radi primerjamo, kako naj sobivajo zavarovalnice in država pri blažitvi ter odpravi posledic izrednih dogodkov, a tudi, kaj mora narediti vsak posameznik.
Krumbergerjeva meni, da v Sloveniji glede zavarovanosti niti ne zaostajamo veliko glede na te države, a je tudi opozorila, da so v nekaterih državah določena zavarovanja zakonsko predpisana. Ob tem je opozorila, da ni univerzalne formule, kaj je najbolje, a da morajo tudi posamezniki prevzeti več odgovornosti. "V Sloveniji se velikokrat pogovarjamo o pravicah, ampak je treba včasih upoštevati tudi obveznosti in odgovornost."
"V Sloveniji se velikokrat pogovarjamo o pravicah, ampak je treba včasih upoštevati tudi obveznosti in odgovornost," meni Krumbergerjeva.
"Zmotno je prepričanje, da je zdravstvo zastonj"
Poleg izrednih naravnih dogodkov v Sloveniji ter globalnih pretresov zaradi spopadov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu je lani v Sloveniji zaznala tudi prenovo zdravstvenega zavarovanja, natančneje preoblikovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek.
Zato smo vprašali, kaj to pravzaprav pomeni za zavarovance, kar je sogovornica tudi podrobno pojasnila. "Mnogi imajo občutek, da je zdravstvo zastonj, pa to ni res. Mnogi nimajo občutka, koliko mi in naši delodajalci plačujejo za zdravstvo, zato bi bilo dobro, da bi dobili informativne račune, kar bi okrepilo zavest o ceni zdravstva – pa tudi boleznine skokovito naraščajo."
Maja Krumberger je direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.
"V Sloveniji imamo zelo drage avtomobilske dele"
Med odgovarjanjem na vprašanje, zakaj se zavarovalne premije nenehno dražijo, je Krumbergerjeva opozorila tudi na razloge, na katere najbrž sploh ne bi pomislili. Eden od teh je, da je Slovenija glede cen rezervnih delov med najdražjimi v Evropi: "Dražje kot pri nas rezervne avtomobilske dele plačujejo samo še na Norveškem in v Švici."
V pogovoru je sogovornica odgovarjala še na druga vprašanja, o delovanju in ponudbah zavarovalnic, pomenu digitalnega poslovanja in umetne inteligence, obravnavanju prevar, prihodnosti panoge ter drugih temah, ki so zagotovo pomembne za vse nas kot potrošnike.
