ZZZS: Predlog zakona zdravstvene reforme v ničemer ne rešuje težav

Ministrstvo za zdravje je namreč v začetku meseca v javno razpravo poslalo predloga zakonov o ZZZS in o zdravstvenem informacijskem sistemu. Drugi med drugim predvideva, da bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo posredovati v centralni zdravstveni informacijski sistem, za vzdrževanje in razvijanje centralnega sistema pa bi oblikovali javno podjetje.

Manj članov skupščine, tričlanska uprava namesto direktorja

Glede na predlog zakona se več sprememb obeta pri upravljanju ZZZS. S 45 na 11 bi zmanjšali število članov skupščine, namesto generalnega direktorja pa bi bil poslovodni organ zavoda tričlanska uprava. Zakon bi ustrezneje uredil tudi institut soglasja k splošnim aktom, pri čemer uvajajo aktivno vlogo države za zdravstveni sistem.

Na take rešitve leti več kritik, je razvidno iz predloga mnenja, ki ga bodo danes obravnavali člani skupščine. Med drugim poudarjajo, da predlog zakona o ZZZS v ničemer ne rešuje težav, s katerimi se spoprijemajo zavarovane osebe pri uveljavljanju pravic, hkrati pa zmanjšuje samostojnost ZZZS kot izvajalca javne službe obveznega zdravstvenega zavarovanja in obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Na sejo je povabljen tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki ne dvomi, da bo razprava burna. Verjame pa, da lahko dosežemo širši konsenz o zdravstvu, je dejal ob predstavitvi zakonskih predlogov.

Glas ljudstva v oblikovanje zavezništva za zaščito javnega zdravstva

Civilna iniciativa Glas ljudstva napoveduje vzpostavitev zavezništva za zaščito javnega zdravstva, v okviru katerega želijo ponujati strokovne, usmerjene in konstruktivne odzive na aktualne zakonske predloge. Ob napovedani ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pozivajo k sočasni pravičnejši odmeri prispevka.

Problemi v zdravstvu se le še stopnjujejo in vsi dosedanji ukrepi, tudi preteklih vlad, lokalnih oblasti in stanovskih organizacij so bili predvsem kratkovidni in neproduktivni, je na današnji novinarski konferenci izpostavila predstavnica iniciative Katarina Rotar.

Kot je dejala, v civilni družbi na težave zdravstvenega sistema opozarjajo že več mesecev in si prizadevajo za solidarne in pravične rešitve. "Zelo smo veseli, da so se odločevalci zganili ob napovedanem dvigu premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in menimo, da je to velik, vsaj simbolni korak," je dejala.

Predstavnik iniciative Dušan Keber, sicer tudi nekdanji minister za zdravje, je ob tem poudaril, da opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni ključni ali celo edini namen zdravstvene reforme. "Ko govorimo o dopolnilnem zavarovanju, govorimo o pravičnosti ali pa o krivičnosti financiranja. S tem ne posegamo na probleme na strani izvajanja, kar pomeni dolge čakalne dobe," je dejal.

Ne podpirajo pavšalnega prispevka 

Ob tem se je dotaknil kritik vloženega zakonskega predloga, da ne gre za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ampak za njegov prenos v obvezno zavarovanje. Po njegovih besedah to ne drži, dopolnilno zavarovanje je ukinjeno, saj so ukinjena doplačila. "Mi doslej nismo imeli univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav smo mislili, da ga imamo. Vse storitve bodo poslej plačane iz obveznega zavarovanja, to pomeni na osnovi vzajemnosti med ljudmi," je dejal Keber.

Podpirajo vplačevanje sredstev neposredno v zdravstveno blagajno, ne podpirajo pa tega, da bi prispevek ostal pavšalen, torej za vse v enaki višini, kot predvideva trenutni predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda.

Menijo, da bi ta ukrep morala nujno spremljati tudi proporcionalna odmera prispevka, po kateri bi tisti z višjimi dohodki plačevali več, tisti z nižjimi pa manj. Ta korak je mogoče narediti sočasno, so prepričani v Glasu ljudstva.

"Za zdravstveno reformo potrebujemo cilje, potrebujemo jasno zavezo vlade, da bo podpirala javno zdravstvo in krepila javno zdravstvo. Potrebujemo tudi zakonske ukrepe na tem področju. Pri tem bomo vztrajali in zato smo se odločili, da oblikujemo to zavezništvo za zaščito javnega zdravstva, v katerem ne bodo samo predstavniki organizacij Glasu ljudstva, ampak tudi stanovske organizacije, predstavniki sindikatov, strokovnjaki z različnih področij, od ekonomistov do pravnikov, družboslovcev in, kar je najbolj pomembno, predstavniki bolnikov," je dodal predstavnik iniciative Jaša Jenull.

Krovni namen širšega zavezništva je ponujati strokovne, usmerjene in konstruktivne odzive na aktualne zakonske predloge, oblikovati nove predloge rešitev za zaščito javnega zdravstva in v razprave vključiti karseda širok krog udeležencev ter s skupnim mnenjem in z združenimi močmi naslavljati odločevalce.

Novice Obisk v Sloveniji: tako na Danskem obvladujejo zdravstvo

Novice Zavarovalno združenje opozarja na posledice ukinitve dopolnilnega zavarovanja

Novice Uporaba nove osebne izkaznice v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja postopoma od aprila dalje

Novice 8. marec: Splav in umetna oploditev naj se plačata iz obveznega zdravstvenega zavarovanja