Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
12. 4. 2023,
14.45

Osveženo pred

1 leto, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,91

56

Natisni članek

zdravstvena reforma zdravstvene zavarovalnice dopolnilno zdravstveno zavarovanje Robert Golob

Sreda, 12. 4. 2023, 14.45

1 leto, 3 mesece

Zavarovalno združenje opozarja na posledice ukinitve dopolnilnega zavarovanja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,91

56

Dodatno zdravstveno zavarovanje

V Slovenskem zavarovalnem združenju ob vložitvi novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju opozarjajo, da ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni ne zdravstvena reforma niti korak, ki bi dolgoročno reševal vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in dostopnost do zdravstvenih storitev. Odzvali so se tudi v zavarovalnicah Vzajemna in skupini Triglav, kjer pozivajo k premišljenim posegom pri preoblikovanju financiranja javnega zdravstvenega sistema.

V Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) so se odzvali na najavo ukinitve prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (PDZZ). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so na podlagi petkovega sestanka pri ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu pripravili izračune predloga, ki bi zmanjšal doplačila, ki jih določa zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). To bi imelo neposreden vpliv na znižanje premije PDZZ, obenem pa bi v zmanjšanem obsegu obremenilo javne vire. Pred predstavitvijo izračunov tega predloga so iz medijev izvedeli, da se PDZZ ukinja.

Danijel Bešič Loredan
Novice Bešič Loredan: Do 1. maja bo vse jasno

"Na SZZ izrecno ne nasprotujemo tej odločitvi – ne glede na to, da ne gre prvenstveno za strokovno, temveč za politično odločitev o financiranju javne zdravstvene storitve. Strinjamo se, da je sistem, ko odločevalci neprestano obremenjujejo PDZZ (z razširjenim obsegom storitev, z višanjem cene storitve, z novimi storitvami, s podaljševanjem seznama zdravil na vmesni listi in tudi z nekaterimi drugimi ukrepi, kot je to na primer interno navodilo ZZZS, da se zavarovalnicam zaračuna nenujni reševalni prevozi glede na število pacientov v prevozu in ne glede na število dejanskih prevozov, kar je v siceršnji zavarovalni logiki opredeljeno kot zavarovalna goljufija), obenem pa kritizirajo dvig premij tega zavarovanja kot neupravičen, potreben prilagoditve, če želimo na drugačen način zagotoviti nemoteno izvajanje zdravstvenih storitev. Vseeno pa ponovno pozivamo k razmisleku, če tovrsten parcialen pristop dejansko nagovarja ključno težavo javnega zdravstvenega sistema (torej njegovo dolgoročno finančno vzdržnost), v katerem smo priča nenehnemu naraščanju odhodkov za zdravstvene storitve – namreč kot razumemo iz medijev, bi se naj tudi predvidena mesečna dajatev vsakega zavezanca za plačilo v znesku 35 evrov enkrat letno na določen način usklajevala," so zapisali.

Kakšni so odzivi zavarovalnic?

Ob napovedi vlade o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zdravstveno blagajno v zavarovalnicah pozivajo k premišljenim posegom pri preoblikovanju financiranja javnega zdravstvenega sistema. Opozarjajo tudi, da se odhodki zdravstvenega sistema povečujejo, na kar zavarovalnice nimajo vpliva.

Vzajemna | Foto: STA , Foto: STA , "V Vzajemni bomo najprej podrobno preučili novelo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju," so pri Vzajemni odgovorili za STA. Dodali so, da si bodo tudi v nadalje prizadevali pomagati zdravstvenemu sistemu kot aktiven in odgovoren partner. Z vsemi deležniki v zdravstvu želijo prispevati k dolgoročno vzdržnemu zdravstvenemu sistemu, v katerem je pacient na prvem mestu in kjer dobi kakovostno zdravstveno oskrbo, ko jo potrebuje, so navedli.

Zavarovalnica Triglav | Foto: Žiga Ponikvar Foto: Žiga Ponikvar V skupini Triglav podpirajo spremembo javnega zdravstvenega sistema, njegovo reformo in preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem pa je po njihovem mnenju ključno, da bo javni zdravstveni sistem "dostopen vsem in bo zagotavljal sodobno zdravstveno obravnavo ter široko mrežo izvajalcev, ki bodo lahko kompetentno poskrbeli za pacienta," so zapisali. Kot opozarjajo, se odhodki zdravstvenega sistema v zadnjih letih enormno povečujejo, krepitev pa je v okviru javne zdravstvene blagajne načrtovana tudi za naprej, zato se ob tovrstnih trendih in v sedanjem načinu financiranja javne zdravstvene blagajne "ni mogoče izogniti prilagajanju premije prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, če želijo zavarovalnice nemoteno kriti doplačila za zdravstvene storitve za svoje zavarovance".

Trend, po katerem se celotni odhodki zdravstvenega sistema povečujejo, se bo nadaljeval, opozarjajo. To pa pomeni, da bodo še naprej rasli odhodki za kritje stroškov zdravstvenih storitev kot celote, ne glede na morebitno novo obliko financiranja, so izpostavili.

V zvezi z napovedjo vlade o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na zdravstveno zavarovanje pa v Triglavu izpostavljajo, da morajo biti posegi v tako obsežne sisteme, kot je sistem zdravstvenega varstva, "izjemno premišljeni". Take spremembe morajo biti tudi plod splošnega konsenza vseh deležnikov, "saj lahko drugače pride do nepopravljivih posledic za zdravstveni sistem in posameznike," so zapisali. 

generali | Foto: V Generaliju poudarjajo, da predloga novele zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, niso prejeli, zato ga ne moremo komentirati. Se pa zavzemajo za celovito zdravstveno reformo, "ki bo omogočala vzdržno in stabilno zdravstveno oskrbo prebivalstva ter uresničevanje pravic zavarovancev," so zapisali.

Ob tem med drugim izpostavljajo, da o vsebini kritij in višini doplačil v okviru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne odloča zavarovalnica, temveč Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki opredeljuje, katere pravice in v kakšni višini so del obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Do konca leta bo primanjkovalo 200 milijonov evrov

V združenju ocenjujejo, da bo do konca leta s pristopom k ukinitvi PDZZ, kot je napovedan, v zdravstvenem sistemu primanjkovalo najmanj 200 milijonov evrov; glede na projekcije, se bo številka v naslednjih letih zgolj povečevala. "Če pri tem upoštevamo še siceršnje povečevanje potreb javne zdravstvene blagajne, na podlagi objektivnih dejstev (demografska slika prebivalstva in medicinska inflacije) se bo primanjkljaj za opravljanje storitev še povečeval. Zato je na mestu vprašanje ministrstvu za finance glede pokrivanja potreb javne zdravstvene blagajne," opozarjajo.

Robert Golob
Novice Golob: Preprečili bomo podražitve zavarovanj in ukinili dobičke zavarovalnic #video

Uvedba enotne obremenitve bo sicer imela po njihovih navedbah neposredni pozitivni vpliv na zdravstveno blagajno, saj bo obremenitev zajela vse prebivalce, ne zgolj tiste, ki so se na PDZZ odločili na prostovoljni bazi (po njihovih ocenah je okoli šest odstotkov oseb, ki ne sklepajo PDDZ), kar bo zdravstveni blagajni prinesli dodatnih dobrih 20 milijonov evrov, odvzelo pa bo približno enak znesek dajatev, ki jih posredno ali neposredno poravnajo zavarovalnice, financiranje zdravstvene kartice, predvsem pa fleksibilnost pri uravnavanju potrebnih virov javne zdravstvene blagajne v času neugodnih gospodarskih razmer.

Zato posebej izpostavljajo, da "ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni zdravstvena reforma niti korak, ki ne rešuje dolgoročno vzdržnost javnega zdravstvenega sistema in dostopnosti do zdravstvenih storitev. Ne naslavlja vprašanj dostopnosti zdravstva, ne ureja razmerij med zasebnim in javnim zdravstvom, ne ureja delovanja javnih zdravstvenih institucij v smislu racionalizacije le tega. Vse našteto pa je nujno, da bomo kot država dosegli zadane cilje. Vsekakor je ukinitev PDZZ lahko všečna politična odločitev, ki bo dražja, kot morebiti izgleda na prvi pogled," so sporočili.

Podražitev, evri, denar, bankovci
Novice Generali krepko draži zdravstveno zavarovanje, mu bosta sledila tudi Vzajemna in Triglav? #video

Opozicija: To ne bo prineslo bolj dostopnega javnega zdravstva

V opoziciji ocenjujejo, da predlog novele zakona ne bo prinesel bolj dostopnega javnega zdravstva. V SDS vladni koaliciji ob tem očitajo "zganjanje cenenega piarja" in "votlost" predlaganih ukrepov, v NSi pa menijo, da gre le za prelaganje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja "iz levega v desni žep".

Generalna direktorica ZZZS: Odločitev je politična

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je ob robu posveta o izzivih oblikovanja sodobnega zdravstva dejala, da je odločitev o prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS politična, vsebine pa ne more komentirati, dokler ne prebere novele. Mlakar tudi ni želela odgovoriti na vprašanje, ali bo ZZZS lahko ohranila premijo v višini 35 evrov, kot jo določa novela.

Inštitut 8. marec pričakuje pravičen pristop

V Inštitutu 8. marec ocenjujejo, da je poslanska skupina Svoboda z vložitvijo predloga novele zakona storila pomemben korak k postopnemu ukinjanju dopolnilnega zavarovanja. Ob tem opozarjajo, da ne sme ostati pri prvem koraku, ampak pričakujejo ukinitev na pravičen način.

Po njihovi oceni je korak smiseln, ker preprečuje dvig dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 30 odstotkov. "Korak je dober, ker odstrani 60 milijonov evrov kapitalskih interesov zavarovalnic," so zapisali v sporočilu za javnost.

Prav tako se jim zdi korak logičen, ker ni nobenega razloga, da bi do leta 2025, kot je bilo to v načrtih koalicije do sedaj, "komercialnim zavarovalnicam pustili, da dvigujejo cene, kujejo dobičke in zapravlja milijone, zbrane z našimi položnicami, za lastne stroške".

Delodajalci: Nasprotujemo obremenitvi delodajalcev

Delodajalci ostro nasprotujejo kakršnemukoli povečevanju obremenitve delodajalcev, so novico, da so poslanci Svobode v DZ vložili novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, danes za STA pospremila delodajalska združenja. Za zdaj sicer bistvenih vsebinskih sprememb niso zaznala, so pa previdna, ker s predlogom še niso podrobno seznanjena. 

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so poudarili, da predlog zakona težko podrobno komentirajo, saj s konkretno vsebino zakona še niso seznanjeni. Glede na dosedanje informacije naj za zavarovance in delodajalce ne bi prinesel velikih vsebinskih sprememb, ugotavljajo.

"Iz trenutno razpoložljivih informacij v medijih naj bi breme pavšalnega zneska prispevka za zdravstveno zavarovanje tudi v prihodnje nosil zaposleni sam, le delodajalec naj bi znesek po novem nakazal Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije," so povzeli. Se pa po njihovih besedah postavljajo vprašanja, kaj bo s tistimi, ki so se zavestno odločili za neplačevanje tega zavarovanja, kaj z nezaposlenimi, ki to zavarovanje plačujejo, in kaj z zavarovalnicami, ki ta produkt sedaj ponujajo.

Kot so podčrtali, pa nasprotujejo kakršnemukoli povečevanju obremenitve delodajalcev, "saj so delodajalci v Sloveniji, prav zaradi prispevkov, že danes med najbolj obremenjenimi v Evropi".

Še bolj kratki so bili v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS), kjer so navedli le, da se zavzemajo za "stabilen in predvidljiv sistem zdravstvenega zavarovanja s čim manj birokracije".

Ne spreglejte