Torek, 7. 10. 2025, 4.00
8 ur, 22 minut
Ogromno Slovencev po novici iz Avstrije doživlja pravo grozo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,77
Slovenska vlagateljica v Lyconet: Kadar je prišel čas izplačil, so spremenili splošne pogoje. Ljudje so obupani, nekateri še vedno odplačujejo posojila, ki so jih najeli za svoje naložbe v Lyconet.
Po tem, ko je avstrijsko podjetje MyWorld International, ki je dolga leta bdelo nad enim od največjih sistemov mrežnega marketinga v regiji, Lyconet, avgusta nenadoma razglasilo insolventnost, se ogromno članov z vsega sveta boji, kaj bo z njihovimi naložbami, in mrzlično išče načine, kako bi lahko nazaj dobili vsaj del vloženega denarja. Velike skrbi ima tudi ogromno Slovenk in Slovencev, saj naj bi bilo tistih, ki so zaradi zloma Lyconeta – ta v več evropskih državah velja za piramidno shemo –, izgubile dostop do svojih naložb, več kot deset tisoč. Nekateri Slovenci so v Lyconet vlagali astronomske zneske in za naložbe celo najemali posojila.
Vse se je sesulo čez noč
Podjetje MyWorld International s sedežem v Gradcu, ki je dolga leta upravljalo mrežni marketing Lyconet in program za vračilo dela kupnine (Cashback World) – vse skupaj je bilo združeno pod enotnim imenom myWorld, nekdaj pa je bilo znano kot Lyoness –, je 4. avgusta letos razglasilo insolventnost. Dva dni pozneje je insolventnost razglasilo še podjetje Lyconet, veja myWorld International, ki se je ukvarjalo izključno z mrežnim marketingom.
Vsa spletišča, povezana z myWorld in Lyconet, so nemudoma prenehala delovati, za tisoče članov mrežnega marketinga pa je to pomenilo ogromno težavo. Izgubili so namreč dostop do spletnih vmesnikov (backend) oziroma aplikacij, prek katerih so dostopali do svojih naložb v Lyconetu.
MyWorld International in Lyconet sta uradno sicer ločeni podjetji, a imata sedež na istem naslovu v Gradcu in sta bili tudi neločljivo povezani v celotnem ekosistemu myWorld/Lyconet.
Nekateri so vložili tudi več kot sto tisoč evrov, nekateri še vedno odplačujejo posojila
Po naših podatkih je bilo v Sloveniji, ki je tesno povezana z myWorld oziroma Lyconet – član vrhovnega menedžmenta podjetja je bil namreč Slovenec Marko Sedovnik, Slovenka pa je ena od najvišje umeščenih članic v hierarhiji mrežnega marketinga Lyconet –, več kot deset tisoč vlagateljev v "ponudbe" Lyconeta.
Mnogi slovenski člani Lyconeta so skozi leta zaradi pričakovanj, da bodo močno oplemenitili svojo naložbo, kasneje pa tudi v upanju, da jim bodo dodatna vplačila omogočila lažji dvig že vloženih sredstev, saj je MyWorld večkrat spremenil pogoje za izplačila, v Lyconet vložili več kot deset tisoč, nekateri pa tudi več kot sto tisoč evrov.
Uradni dogodki Lyconeta so bili, kot je značilno za mnoge večje večnivojske mrežne marketinge, ki se spogledujejo z obtožbami, da so prikrite piramidne sheme, ekstravagantni. Na fotografiji je dogodek Lyconeta leta 2023 v Veltins Areni v nemškem Gelsenkirschnu, kjer je najvišje uvrščena članica Lyconeta, Slovenka, kot darilo prejela luksuznega Mercedesovega superšportnika.
Piramidna shema ali ne?
Lyoness je bil zaradi sumov in obtožb, da mrežno-marketinška komponenta delovanja organizacije kaže znake piramidne sheme, tako rekoč od ustanovitve leta 2003 tarča preiskav v številnih državah, tudi v domači Avstriji, kjer so Lyoness za piramidno shemo razglasila štiri civilna sodišča, a je višje deželno sodišče leta 2016 nato razsodilo, da Lyoness ni piramidna shema.
Drugačnega mnenja so pristojni organi v več drugih evropskih državah, na primer v Italiji, na Norveškem in Poljskem, kjer so Lyoness oziroma myWorld uradno razglasili za piramidno shemo in prepovedali nadaljnje rekrutiranje novih članov. Preiskave delovanja avstrijskega podjetja so bile sprožene tudi v več drugih državah, kot so Francija, Švedska, Madžarska, Rusija, Litva, Lihtenštajn in Grčija.
V kaj so ljudje pravzaprav vlagali?
Kot je za Siol.net razkrila slovenska vlagateljica v Lyconet, ki ni želela biti imenovana, so jim promotorji oziroma rekruterji Lyconet predstavljali kot naložbo v digitalizacijo in nepremičnine.
Mnogi slovenski in tuji vlagatelji v Lyconet za svoje naložbe naj ne bi dobili nobenih uradnih potrdil, saj naj bi denar predajali neposredno osebam, ki so bile v hierarhiji Lyconet uvrščene nad njimi, ti pa so ga nato vlagali v njihovem imenu. Nekateri so vlagati začeli že pred desetletjem in več, a vse do razglasitve insolventnosti matične družbe v Gradcu niso prejeli nobenih izplačil.
Različnih projektov, v katere so lahko vlagali, je bilo veliko – že leta 2018 smo na Siol.net poročali, da je Lyconet promoviral lastno kriptovaluto eCredits, ki je sicer klavrno propadla –, a niso bili realizirani tako rekoč nikoli.
Eden od večjih je bila gradnja domnevnega poslovno-trgovskega središča v Hannovru v Nemčiji, kjer bi vsak član Lyconeta, ki bi vložil konkretno vsoto, dobil lastniški delež. "Takrat so vsi podjetniki, ki jih poznam, in teh je veliko, vlagali v projekt X, ki ti je zagotovil lastniški delež v objektu, ki bi postal trgovsko središče, in delež v domnevni novonastali trgovski družbi. Od tega trgovskega središča nato ni bilo nič, saj so vse skupaj prodali, še preden so ga začeli graditi," je pojasnila.
"Kadar je prišel čas izplačil, so spremenili splošne pogoje. Ljudje so obupani, nekateri še vedno odplačujejo posojila, ki so jih najeli za svoje naložbe v Lyconet."
Vsa vložena sredstva članov mrežnega marketinga je Lyconet po besedah vlagateljice nazadnje spremenil v "delnice v oblaku", nato pa je sledila insolventnost matičnega podjetja.
Poslopje v Hannovru, kjer naj bi bilo poslovno-trgovsko središče družbe MyWorld, je bilo še avgusta 2022, torej leto in pol po roku, v katerem naj bi bilo dokončano, videti tako. Vmes je zamenjalo lastnika, lastnika pa je zamenjala tudi spletna stran "projekta oziroma podjetja X", ki naj bi upravljalo objekt.
Vlagatelje pozivajo, naj terjatve prijavijo v stečajno maso
Graško podjetje MyWorld International je imelo avgusta letos ob razglasitvi insolventnosti uradno 22 milijonov evrov dolgov in še za več kot 50 milijonov evrov davčnih obveznosti, so poročali avstrijski mediji. Neuradno naj bi bili dolgovi še precej višji in bi lahko glede na govorice, ki se širijo po družbenih omrežjih, znašali tudi več kot sto milijonov evrov.
Višje umeščeni člani mrežnega marketinga Lyconet so septembra vlagatelje obvestili, da v primeru neuspešne likvidacije družbe MyWorld International sledi stečaj, upniki – torej vsi, ki so vlagali v naložbe, ki jih je ponujal Lyconet oziroma MyWorld – pa morajo nato svoje terjatve prijaviti v stečajno maso.
Podjetje za insolventnost krivi promotorje myWorlda/Lyconeta in celo koronavirus
V družbi za upravljanje konfliktov BE Conflict Management (BECM), ki zastopa osebe, oškodovane zaradi naložb v Lyconet oziroma celoten ekosistem myWorld, so avgusta opozorili, da graško podjetje myWorld International krivdo za insolventnost pripisuje pandemiji koronavirusne bolezni in premalo izobraženim tržnikom oziroma promotorjem mrežnega marketinga.
Hubert Freidl, prvi mož ekosistema myWorld/Lyconet
To je po navedbah družbe BECM zelo slab izgovor, saj so globalni trgi po pandemiji bolezni covid-19, ki že več kot tri leta ni omembe vreden dejavnik, več kot okrevali.
Kar zadeva prelaganje odgovornosti na "neizobražene in neodgovorne" tržnike, pa so v avstrijskem podjetju najverjetneje hoteli povedati – pa tega ne smejo izreči na glas –, da je v resnici zmanjkalo novih tržnikov, ki bi v myWorld prinašali svež kapital, so še zapisali v BECM.
Slovenska podružnica myWorld ima po novem blokirane račune
Uradna slovenska podružnica myWorld International, mariborsko podjetje myWorld, d. o. o., ima od 24. septembra letos blokirane štiri tekoče račune, ki so bili v času razglasitve insolventnosti matičnega podjetja v Gradcu še odprti.
Podjetje je imelo glede na podatke na spletnem portalu Bizi.si leta 2024 kar šest milijonov evrov prihodkov in več kot milijon evrov dobička.
Odvetnik oškodovanim vlagateljem: Če so vam obljubljali lastniške deleže, ste v zelo slabem položaju
V primeru stečaja podjetja je vprašanje vlaganja denarnih sredstev odvisno od pravne narave razmerja med vlagatelji in družbo, je za Siol.net pojasnil odvetnik Antonio Novak iz celjske odvetniške pisarne Martinčič Novak.
Odvetnik Antonio Novak opozarja, da je izplen pri stečajnih postopkih v praksi zelo pičel, možnosti za poplačilo navadnih upnikov pa so praviloma slabe.
Če se je družba zavezala, da jim bo vložen denar po določenem času povrnila (z obrestmi ali brez) in je v času poslovanja družbe nastala terjatev vlagateljev do družbe, potem se bodo vlagatelji v stečajnem postopku praviloma obravnavali kot navadni upniki družbe. V zakonsko predpisanem roku bodo morali prijaviti terjatve, ki se bodo obravnavale kot navadne nezavarovane terjatve. Če bi na koncu stečajnega postopka bila na voljo denarna sredstva za poplačilo obveznosti družbe, bi se vlagatelji poplačali šele po tem, ko se plačajo vsi stroški stečajnega postopka, prednostne terjatve, ločitveni upniki in ostali, ki imajo pred njimi prednost.
Če so vlagatelji denar vlagali v smislu pridobitve lastniškega deleža – to se je v Lyconet po besedah slovenske vlagateljice tudi dogajalo –, pa je njihov položaj še slabši, opozarja Novak. V tem primeru se njihove terjatve obravnavajo kot podrejene nezavarovane terjatve, kar pomeni, da se poplačajo šele, ko so plačani vsi ločitveni upniki, prednostne in navadne nezavarovane terjatve.
Možnosti za poplačilo "navadnih upnikov" niso dobre
V praksi je pri stečajnih postopkih izplen zelo slab in denarna sredstva ponavadi zadostujejo zgolj za plačilo stroškov postopka in delno nekaterih ločitvenih upnikov ali prednostnih terjatev. Možnosti za poplačilo navadnih upnikov so zato praviloma slabe, je še opozoril Novak.
V primeru, da je v času poslovanja prihajalo do hudih nepravilnosti s strani družbenikov družbe, so lahko pod ozko določenimi izjemami, v okviru instituta spregleda pravne osebnosti, za obveznosti družbe odgovorni tudi družbeniki osebno.
