Petek, 26. 9. 2025, 18.46
2 tedna, 6 dni
Državni sekretar Kordež: Vrata trboveljske urgence se ne zapirajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Kordež je napovedal sestanke z vsemi vpletenimi v sredo, hkrati pa izpostavil, da se vrata urgentnega centra niti ne morejo kar zapreti, saj to ne bi bilo skladno z zakonodajo, torej tudi vsebina dopisa nima podlage v zakonodaji.
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je opravil pogovor z direktorjem Splošne bolnišnice Trbovlje in ta mu je zagotovil, da se vrata urgentnega centra ne zapirajo. Tudi po zakonu neprekinjenega zdravstvenega varstva ni mogoče kar zaustaviti, je Kordež dejal za medije. Dogajanje je označil za neprijetno presenečenje.
Trboveljski urgentni center se po odhodu sodelavcev Zdravstvenega doma (ZD) Trbovlje julija lani z delovišča urgentnega centra sooča s hudimi težavami v delovanju. Center ne more več delovati na zakonsko predpisan način in bo od srede zaprt, če se sodelavci ne bodo vrnili, so danes sporočili iz trboveljske bolnišnice.
Kordež je v današnji izjavi izpostavil, da so že pred poletjem začeli sestanke z vsemi deležniki. "Ne samo to, tudi iz zapisnika izhaja dogovor med bolnišnico Trbovlje in zdravstvenimi domovi Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, da pripravijo končni predlog programa skupnega zagotavljanja enote za hitre preglede v urgentnem centru Trbovlje. Ker do dogovorjenega roka od njih nismo prejeli odgovora, smo jih tudi z dopisom pozvali k temu," je dejal državni sekretar in pristavil, da so namesto odgovorov danes prejeli dopis, s katerimi jih je trboveljska bolnišnica obvestila o dogajanju.
Zaprtje urgentnega centra ne bi bilo skladno z zakonodajo
Napovedal je sestanke z vsemi vpletenimi v sredo, hkrati pa izpostavil, da se vrata urgentnega centra niti ne morejo kar zapreti, saj to ne bi bilo skladno z zakonodajo, torej tudi vsebina dopisa nima podlage v zakonodaji. Zato se mu zdijo medijski naslovi, da urgentni center zapira vrata, zavajajoči.
Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje
Ministrstvo za zdravje bo po njegovih besedah pozvalo sveta obeh zavodov, da primerno ukrepata, prav tako tudi inšpekcijske službe.
"Naša naloga je, da imajo ljudje dostop do neprekinjenega zdravstvenega varstva"
Od svetov zavodov pričakuje, da bosta ugotovila okoliščine in opravila razgovore, kako bodo ukrepali, pa ne more prejudicirati. "Naša naloga je, da poskrbimo za to, da imajo ljudje dostop do neprekinjenega zdravstvenega varstva, to je nenazadnje tudi ustavna pravica vsakega izmed nas. Dolžnost poslovodstva bolnišnice je, da delo organizira na način, da se to zagotavlja," je bil jasen.
Prav tako je po njegovem mnenju "dejstvo, da mora sosednji javni zdravstveni zavod, torej zdravstveni dom Trbovlje skladno s predpisi izvajati dejavnost dežurne službe". Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči namreč določa, da se že od vzpostavitve urgentnega centra, tako kot so tudi v preteklosti naredili, dejavnost najbližjega izvajalca neprekinjenega zdravstvenega varstva prenese v lokacijo urgentnega centra. Zato zdravstveni dom Trbovlje krši pravila, je potrdil.
Kot so pojasnili v sporočilu trboveljske bolnišnice, so bili odgovorni v zvezi s tem že večkrat opozorjeni, vendar se vrnitev sodelavcev ZD na delovišče urgentnega centra, za kar so sicer plačani, ni zgodila.
Strokovni svet trboveljske bolnišnice je zato sprejel sklep, da od srede urgentni center zapre vrata, zdravstveni delavci in sodelavci pa bodo svoje delo opravljali v okviru drugih oddelkov in enot, v katerih se izvaja dejavnost trboveljske bolnišnice.
Odločitev bo veljala, dokler se delovanje enote za hitre preglede, za katero je odgovoren ZD Trbovlje, ne prenese nazaj v prostore urgentnega centra.
Še bolj bosta obremenjeni urgenci v Ljubljani in Celju
Navedbe predstavnikov ZD Trbovlje, da ni dovolj človeških virov, je vodstvo trboveljske bolnišnice označilo za neutemeljeno, saj da se je število dežurnih ekip na primarni ravni v zadnjih desetih letih povečalo.
"Zavedamo se, da bodo s tem pomembno dodatno obremenili urgentna centra Ljubljana in Celje. Vendar so bila vsa naša prizadevanja za strokovno, varno in bolj organizirano delo, ki bi zmanjšala tudi kadrovsko obremenitev sosednjih zdravstvenih domov, predvsem pa poskrbela za ustrezno obravnavo bolnikov na ravni urgentne medicine Zasavja, neuspešna. Kljub zavedanju odgovornih, da trboveljski urgentni center deluje v nasprotju s pravnimi akti in na moralni pogon zaposlenih, rešitev ni bila dosežena," so še zapisali v trboveljski bolnišnici.
Izpostavili so, da od 1. julija lani enota za hitre preglede v urgentnem centru bolnišnice Trbovlje, ki bi jo moral zagotavljati ZD Trbovlje, ne deluje več, saj da je ta enota samovoljno zapustila prostore urgence in odšla delo opravljat na lokacijo ZD Trbovlje.
V to enoto po navedbah trboveljske bolnišnice pride 70 odstotkov bolnikov, ki potrebujejo hitro obravnavo. Ker nimajo zadostnega kadra, bi morali te bolnike zavračati in jih pošiljati v zasavske zdravstvene domove.
V bolnišnici so opozorili, da bolniki, ki bi jih moral oskrbeti ZD Trbovlje, obremenjujejo sekundarno raven, torej sistem bolnišnice, ki je že sicer kadrovsko podhranjen. ZD Trbovlje pa za te bolnike dobi tudi sredstva in ima na voljo kader za ustrezno obravnavo, so zatrdili v bolnišnici.
Dodali so, da so njihovi zdravstveni delavci eno leto izkazovali lojalnost bolnikom in tudi državi kot ustanovitelju, zdaj pa teh obremenitev ne zmorejo več. Posledično so se soočili tudi z dvema odhodoma specializantov iz bolnišnice, vzrok za odhod pa vidijo v povečanem obsegu dela in daljšanju delovnega časa.
