Ukrajinski diplomati prejeli grozilna pisma, prepojena z rdečo tekočino

21.34 Biden in Macron obljubila nadaljevanje podpore Ukrajini, dokler bo ta potrebna

Ameriški in francoski predsednik Joe Biden in Emmanuel Macron sta po srečanju v Beli hiši med drugim zagotovila nadaljevanje pomoči Ukrajini, dokler bo ta potrebna. Potrdila sta podporo obeh držav Ukrajini, glede Kitajske pa sta se dogovorila o nadaljnjem usklajevanju odnosa do države, ki predstavlja izziv svetovnemu redu na osnovi pravil, med kar spada spoštovanje človekovih pravic in boj proti podnebnim spremembam.

Macron poziva k začetku pogajanj med Moskvo in Kijevom in Biden je na novinarski konferenci dejal, da je pripravljen na pogovor s Putinom, če si ta resnično želi konca vojne, ki jo je sprožil. "Doslej take pripravljenosti še ni pokazal," je dejal Biden.

20.39 Na treh ukrajinskih diplomatskih predstavništvih prejeli grozilna pisma, prepojena z rdečo tekočino

Tri ukrajinska diplomatska predstavništva so prejela grozilna pisma. Zunanji minister Dmitro Kuleba je dejal, da je to poskus ustrahovanja ukrajinskih diplomatov, poroča Sky News. 

"V teh pismih je bila simbolična grožnja Ukrajini, vse ovojnice so bile ob prejemu prepojene z rdečo tekočino," je dejal in dodal: "Če so začeli napadati veleposlaništva, pomeni, da se nas bojijo, nas poskušajo ustaviti."

To se je zgodilo po tem, ko je bilo na različna mesta po Španiji poslanih šest eksplozivnih bomb. 

19.13 Borrell: Rusija bo morala plačati za uničenje v Ukrajini

Proučili bomo vse pravne možnosti, da zagotovimo, da bo Rusija plačala za uničenje v Ukrajini, je na začetku dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v poljskem Lodžu danes izjavil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Zasedanja se udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.

18.16  Videoposnetki ruskih plačancev imajo na TikToku milijardo ogledov 

TikTok gosti na desetine videoposnetkov, ki poveličujejo nasilje ruske skupine plačancev Wagner. Doslej si jih je ogledala več kot milijarda uporabnikov. Predstavniki TikToka so sicer dejali, da bodo ukrepali proti vsebinam, ki kršijo njihove pravilnike. 

NewsGuard je sporočil, da je na platformi za kratke videoposnetke identificiral 160 videoposnetkov, ki "prikazujejo ali poveličujejo dejanja nasilja" skupine plačancev, ki jo je ustanovil Jevgenij Prigožin, tesen zaveznik predsednika Vladimirja Putina.

Štirinajst od teh videoposnetkov je prikazovalo celotne ali delne posnetke očitnega umora nekdanjega ruskega plačanca Jevgenija Nužina.

Analitiki pravijo, da so si uporabniki en videoposnetek umora ogledali vsaj 900.000-krat, preden so ga predstavniki Tik Toka odstranili.

Skupina za spletno analizo je dejala, da je na platformi identificirala tudi druge videoposnetke, ki so zagovarjali nasilje nad Ukrajinci, vključno s pozivi k ubijanju Ukrajincev, češ da so "nacisti".

V odgovoru na poročilo je tiskovni predstavnik TikToka dejal, da na njihovi platformi ni prostora za sovražno ali nasilno vsebino. Številni videoposnetki, ki jih je identificiral NewsGuard, danes niso bili več na voljo na platformi.

"Naše smernice za skupnost jasno določajo, da ljudem ne dovolimo uporabe naše platforme za grožnje ali spodbujanje nasilja ali delitev napadov ali žaljivk na podlagi narodnosti ali drugih značilnosti ljudi. Ukrepali bomo glede vsebine, za katero bomo ugotovili, da krši te pravilnike," so sporočili s TikToka. 

17.54 Macron napovedal skorajšnje pogovore s Putinom

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes napovedal, da se bo v prihodnjih dneh pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Macron, ki je na državniškem obisku v Washingtonu, je v pogovoru za ameriško televizijo ABC izrazil tudi upanje, da so mirovna pogajanja za končanje vojne v Ukrajini še vedno mogoča.

Povedal je, da je najprej želel obiskati ZDA in se poglobljeno pogovoriti z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, z ruskim predsednikom pa da bo govoril "v naslednjih dneh", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Macron se je po ruski invaziji na Ukrajino v februarju večkrat pogovarjal s Putinom. Nazadnje sta po telefonu govorila 11. septembra.

V današnjem intervjuju za oddajo Good Morning America je Macron izrazil prepričanje, da mora sodelovati z obstoječimi voditelji in tistimi, ki vodijo državo. "Če verjamemo v suverenost držav, se ne moremo odločiti in reči, da je predpogoj za začetek pogajanj sprememba režima," je pojasnil.

Izrazil je optimizem glede napredka ukrajinske vojske v protiofenzivi proti Moskvi, a opozoril, da bo vojna dolga in težka. Pozval je k trajnemu in pravičnemu miru v Ukrajini, torej k takšnemu miru, ki ga Ukrajincem ne bodo vsilili.

Meni, da se je še vedno mogoče vrniti za pogajalsko mizo. Na vprašanje, ali bi lahko bil Putin zvest in zanesljiv udeleženec mirovnih pogajanj, pa je odgovoril, da "če bi poznal odgovor, bi bil z njim za pogajalsko mizo".

Pretekli teden je Macron dejal, da namerava s Putinom govoriti "predvsem o civilnih jedrskih vprašanjih in elektrarni v Zaporožju". Putina pa želi spomniti tudi na zahteve Francije, "da ruske sile odidejo iz Ukrajine ter da se obnovita suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine", so pojasnili v Elizejski palači.

16.55 EU poziva Belorusijo, naj izpusti opozicijsko voditeljico Kolesnikovo

Evropska unija je Belorusijo danes pozvala, naj izpusti zaprto opozicijsko voditeljico Marijo Kolesnikovo, ki je bila hospitalizirana. Poročila o njenem zdravstvenem stanju so "zelo skrb vzbujajoča", je v Bruslju dejal govorec komisije Peter Stano, ki je režim v Minsku tudi pozval, naj ji zagotovi ustrezno zdravniško oskrbo.

"Poročila o zdravstvenem stanju Marije Kolesnikove so zelo skrb vzbujajoča," je dejal zunanjepolitični govorec Evropske komisije Stano. Oblasti v Minsku je pozval, naj ji zagotovijo nujno in ustrezno zdravniško oskrbo ter jo nemudoma izpustijo.

"Pozivamo beloruske oblasti, naj zagotovijo njeno varnost, ker nosijo odgovornost za njeno zdravje in dobro počutje, medtem ko je nezakonito pridržana," je še dodal.

Stano je ob tem tudi ponovil zahtevo EU po takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh političnih zapornikov v Belorusiji.

16.03 Putin: Prebivalce novih regij moramo vključiti v rusko realnost

"Prebivalci novih regij morajo občutiti prednosti vrnitve v Rusijo, z njimi je treba delati. Nujno je, da prebivalce  ozemelj vključimo v znanstveno in izobraževalno okolje," je ruski predsednik Vladimir Putin dejal na srečanju z mladimi znanstveniki v centru Sirius v Sočiju, poroča RIA Novosti.

Poudaril je, da se morajo prebivalci v (ukrajinskih) regijah navaditi na rusko realnost. "Z njimi je treba delati tako, da bodo ljudje občutili prednost pridružitve Rusiji. To so naši ljudje, zato bomo seveda storili vse, da jih podpremo," je dejal.

Spomnimo, Putin je 30. septembra podpisal dokumente o pristopu štirih ukrajinskih regij Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson k ozemlju Rusije. 

15.59 Rusija je Ukrajini vrnila 50 zapornikov

Vodja kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega je sporočil, da so med Ukrajino in Rusijo izvedli še eno večjo izmenjavo ujetnikov. Andrij Jermak je sporočil, da je bilo izpuščenih 50 branilcev Ukrajine, večinoma borcev iz Mariupola in Azovstala ter ujetnikov iz Olenivke.

Провели черговий великий обмін полоненими. Звільнили 50 захисників України. Це велика робота, яка продовжується щодня. Ми будемо працювати до звільнення останнього українця.

Дякую Координаційному штабу з питань поводження із військовополоненими.
Всі будуть вдома.#нашівдома pic.twitter.com/1JXpU2pLq0

— Andriy Yermak (@AndriyYermak) December 1, 2022

15.36 Nemčija razglasila gladomor za genocid, Rusija kritična

Poslanci nemškega parlamenta so v sredo sprejeli resolucijo, v kateri so veliko lakoto v tridesetih letih prejšnjega stoletja v sovjetski Ukrajini, znano tudi kot holodomor oziroma gladomor, razglasili za genocid. Moskva je v odzivu odločitev Berlina označila za poskus "demoniziranje Rusije", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Velika lakota v organizaciji takratnega sovjetskega režima je v letih 1932 in 1933 v tedanji sovjetski Ukrajini terjala od sedem do deset milijonov življenj. V Ukrajini je četrta sobota v novembru uradni dan spomina na žrtve te tragedije.

Skupno besedilo, ki so ga sprejeli poslanci nemške levosredinske koalicije in opozicijskih konservativcev, naj bi bilo opozorilo Rusiji, saj bi se Ukrajina to zimo zaradi vojne lahko spopadla še z morebitno prehransko krizo. Pri glasovanju v spodnjem domu nemškega parlamenta sta se vzdržali le skrajna desnica in skrajna levica, navaja AFP.

Robin Wagener iz stranke Zelenih in eden od pobudnikov resolucije je dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin deluje "v okrutni in zločinski tradiciji Stalina". "Z nasiljem in terorjem bi Ukrajini znova odvzeli temeljno za življenje ter vso državo spravili na kolena," je izjavil za časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Kijev je potezo Berlina pozdravil. "Zahvaljujem se bundestagu za to zgodovinsko odločitev," je v sredo tvitnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da resnica vedno zmaga.

"In to je zelo pomembno znamenje številnim drugim državam sveta, da ruskemu revanšizmu ne bo uspelo znova napisati zgodovine," je v svojem dnevnem nagovoru še dejal Zelenski. Za ukrajinsko stran je gladomor genocid, katerega namen je bil uničenje ukrajinskega naroda.

Iz Moskve so v odziv na potezo nemškega parlamenta danes sporočili, da je priznanje gladomora kot genocida poskus Zahoda, da bi "demoniziral Rusijo" in etnične Ukrajince naščuval proti Rusom. Rusija namreč oznaki genocida nasprotuje in tragedijo umešča v širši kontekst lakote, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pustošila tudi po drugih ruskih regijah in v Srednji Aziji, navaja AFP.

12.44 Zelenski Elona Muska povabil v Ukrajino

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo kritiziral sporni predlog ameriškega milijarderja Elona Muska za končanje ruskega vojaškega posredovanja v Ukrajini, nato pa ga povabil na obisk v svojo državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Foto: AP / Guliverimage

Musk je oktobra na Twitterju sprožil polemiko, ko je predlagal mirovni sporazum, ki bi vključeval ponovno izvedbo referendumov, tokrat pod nadzorom Združenih narodov, v ukrajinskih regijah, ki si jih je septembra priključila Moskva, priznanje ruske suverenosti na krimskem polotoku in nevtralnost Ukrajine.

Referendume naj bi ponovili v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Rusija nezakonito priključila na podlagi izidov spornih referendumov. Mednarodna skupnost teh ne priznava.

Na sredinem dogodku, ki ga je organiziral ameriški časnik The New York Times, se je Zelenski posmehoval predlogu ameriškega milijarderja in dejal, da bi moral priti v Ukrajino. "Mislim, da nekdo vpliva nanj ali pa nekako sam sprejema sklepe," je dejal Zelenski.

"Če želite razumeti, kaj je Rusija naredila tukaj - pridite v Ukrajino in boste sami videli. Potem mi boste povedali, kako končati to vojno, kdo jo je začel in kdaj jo je mogoče končati," je dodal.

Musk je omenjeno zamisel oktobra preveril v anketi pri svojih več kot sto milijonih sledilcih na Twitterju.

Zelenski pa mu je na tem družbenem omrežju odgovoril s svojo anketo, v kateri je svoje sledilce vprašal, katerega Elona Muska imajo raje - tistega, ki podpira Ukrajino, ali tistega, ki podpira Rusijo, še navaja AFP.

Njegovo podjetje SpaceX namreč Ukrajini pomaga s ponujanjem satelitskega interneta Starlink.

10.47 V Španiji odkrili tretjo eksplozivno napravo, poslano v vojaško oporišče

Španske varnostne sile so odkrile še četrto domnevno eksplozivno napravo, skrito v ovojnici in poslano satelitskemu centru Evropske unije, ki je v oporišču letalskih sil v Torrejon de Ardozu zunaj Madrida, je danes sporočilo obrambno ministrstvo.

Fotogalerija

1 / 3

Po skeniranju ovojnice z rentgenom so varnostni častniki zračnih sil ugotovili, da vsebuje mehanizem, je zapisano v izjavi ministrstva. Policija je v četrtek dopoldne še vedno pregledovala pošiljko.

Urad španskega premierja Pedra Sancheza je 24. novembra prejel pismo z eksplozivno napravo, podobno tistim, ki so jih prejeli ukrajinsko veleposlaništvo, španski proizvajalec orožja in oporišče zračnih sil v sredo, je danes sporočilo notranje ministrstvo.

Špansko višje sodišče je začelo preiskavo napada kot mogočega primera terorizma, poroča Reuters.

UPDATE postal bomb #Ukraine embassy #Spain

The postal item that exploded on the territory of the #Ukrainian embassy in #Spain was addressed to the ambassador, and more serious consequences of the explosion were avoided thanks to the reaction and professional actions of the pic.twitter.com/KLrb078zV8

— Putin's IBS (@kardinal691) November 30, 2022

Že včeraj so v Španiji odkrili dve bombni pismi. Eno so poslali ukrajinskemu veleposlaništvu v Madridu, drugo pa podjetju Instalaza v Zaragozi, ki proizvaja orožje na severovzhodu države in ga pošilja v Kijev, je sporočila španska policija. Prva bomba je eksplodirala in povzročila manjše poškodbe ukrajinskega uradnika.

Instalaza izdeluje raketomet C90, ki ga je Španija dobavila Ukrajini.

Kot poroča Sky News, naj bi bila prva dva incidenta povezana, saj je bil na obeh ovojnicah z bombami napisan isti e-poštni naslov.

Po prvem incidentu je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba vsem ukrajinskim veleposlaništvom v tujini ukazal, naj nujno povečajo varnost. Španijo je pozval, naj začne preiskavo napada, je dejal tiskovni predstavnik ministrstva.

10.32 Michel: EU računa na kitajski prispevek h koncu vojne v Ukrajini

Evropska unija računa na to, da bo Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta ZN pozvala Rusijo, naj spoštuje temeljna načela Ustanovne listine ZN, ter prispevala k prenehanju brutalnega ruskega uničevanja in okupacije Ukrajine, je danes med obiskom v Pekingu kitajskemu predsedniku Ši Džnpingu sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Zaradi vojne v Ukrajini sta voditelja skupno obsodila jedrsko retoriko ter jedrske grožnje označila za neodgovorne in nevarne, je sporočil Michelov tiskovni predstavnik Barend Leyts. Poleg vojne v Ukrajini sta razpravljala tudi o varnostnih razmerah v vzhodni Aziji, pri čemer je Michel ponovil, da je EU zavezana načelu ene Kitajske.

Med pogovori o področjih, na katerih je sodelovanje obeh akterjev v skupnem interesu, je Michel opozoril, da trgovanje med EU in Kitajsko koristi obema stranema in da je bistveno prispevalo k dramatični gospodarski preobrazbi Kitajske.

Govorila sta tudi o omejevalnih ukrepih, ki sta jih EU in Kitajska sprejeli druga proti drugi, Michel pa je predstavil težave, s katerimi se spoprijemajo podjetja in vlagatelji iz EU. Pri tem je dodal, da so se te zaradi pandemije covid-19 bistveno povečale.

To je bil prvi uradni obisk na najvišji ravni med EU in Kitajsko od začetka pandemije leta 2020. Obisk je sledil oktobrski strateški razpravi na vrhu EU o odnosih med Unijo in Kitajsko.

Michel je takrat dejal, da EU ne želi biti naivna glede Kitajske, hkrati pa se želi izogniti logiki sistematične konfrontacije s Pekingom, čeprav se zaveda grožnje, ki jo ta predstavlja. Po njegovih besedah mora EU razviti lastno strategijo v odnosu do Kitajske in postati strateško bolj neodvisna.

8.47 Kolajne ukrajinskega kanuista za pomoč Mikolajevu

Ukrajinski kanuist Jurij Čeban bo na dražbi prodal svoje kolajne, izkupiček pa bo namenjen organizaciji, ki se trudi za pomoč v vojni hudo prizadetemu mestu Mikolajev na jugu države, poročanje tiskovne agencije AP povzema nemška dpa.

Dražbena hiša SCP Auctions iz kalifornijskega mesta Laguna Niguel bo do 10. decembra na spletni dražbi ponujala dve zlati olimpijski kolajni iz Londona 2012 in Ria de Janeira 2016.

"Moje olimpijske kolajne so nepomembne, če Ukrajina ne bo zdržala v svojem boju za svobodo in neodvisnost," je za AP povedal 36-letni športnik.

Za zlati medalji je najnižja sprejemljiva ponudba deset tisoč dolarjev, a pri SCP Auctions pričakujejo, da bodo zanju iztržili vsaj po 75 tisoč ameriških zelencev. Izkupiček bo prejela organizacija Olympic Circle Charity Fund, namenjen pa je pomoči mestu Mikolajev.

"Trenutno so miroljubna ukrajinska mesta brez elektrike, težave imajo bolnišnice, šole in trgovine. Ljudje v lastnih stanovanjih zmrzujejo in tudi del moje družine se trudi delati in preživeti v takih pogojih," je dejal Čeban.

Kot še pravi nekdanji kanuist na mirnih vodah, si želi, da bi njegove kolajne pripomogle k temu, da bi Ukrajina lahko končala vojno z Rusijo. A pravi, da samo šport ruskih napadov na Ukrajino ne bo ustavil. "Vseeno pa slavni športniki s prodajo kolajn lahko pomagajo, da se rešijo številna življenja in da vojaki dobijo del potrebne opreme za boj," je dodal.

7.56 Ukrajina: Kibernetski napad na Vatikan je ruski odgovor na trditve papeža

Vatikanska spletna stran je bila v sredo zvečer nedosegljiva, je sporočila tiskovna služba Svetega sedeža, po besedah ​​ukrajinskega veleposlanika pa naj bi šlo za ruski kibernetski napad.

"Konec dneva je potekala tehnična preiskava zaradi nenavadnih poskusov dostopa do strani," je za AFP povedal vatikanski tiskovni direktor Matteo Bruni.

Uradna spletna stran vatican.va je bila do sredinega večera še vedno nedosegljiva, v sredo popoldne pa več vatikanskih spletnih strani ni delovalo več ur. Domnevni računalniški napad se je zgodil dan po ostrih reakcijah Rusije, ki je izrazila ogorčenje po komentarjih papeža Frančiška o domnevni vlogi ruskih etničnih manjšin v vojni v Ukrajini.

V intervjuju, ki ga je v ponedeljek objavila ameriška jezuitska revija America, je papež govoril o krutosti, s katero se Ukrajina spoprijema ob ruski ofenzivi, pri čemer je posebej izpostavil Čečene in Burjate. "Ruski teroristi se danes dotikajo spletnih mest države Vatikan: številne spletne strani različnih struktur rimske kurije so postale nedosegljive," je sporočil ukrajinski veleposlanik v Vatikanu Andrij Juraš in dodal, da ruski hekerji znova kažejo pravi obraz ruske politike.

6.27 Ukrajina: Devet ljudi umrlo v požarih, ki so izbruhnili, ko so se ljudje poskušali ogreti po ruskih napadih

Ukrajinska državna služba za izredne razmere je sporočila, da je v zadnjih 24 urah v požarih umrlo devet ljudi, potem ko so kršili varnostna pravila, da bi ogreli svoje domove po ruskih napadih na elektrarne.

Število požarov se je povečalo, je poročal Reuters. "Samo v preteklem dnevu je bilo v Ukrajini 131 požarov, od tega 106 v stanovanjih in hišah. Devet ljudi je umrlo, osem je bilo poškodovanih," so sporočili z urgence.

"Agregati na balkonih, plinske jeklenke v stanovanjih, prižgane sveče ... Zaradi kršitev pravil požarne varnosti, uporabe necertificiranih sredstev za ogrevanje in kuhanje so vse pogostejši požari in eksplozije v stavbah in hišah," so zapisali.

6.21 Zelenski: Delamo vse, da ljudem zagotovimo čim več virov energije

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v včerajšnjem nagovoru povedal, da je imel nov sestanek s ključnimi ljudmi Ukrajine, na katerem so bile glavne teme regije Doneck, Lugansk, Harkov, Zaporožje in Herson, Krim, frontna območja in državna meja Ukrajine.

"Analiziramo namene okupatorjev in pripravljamo protiukrep − še močnejši kot doslej," je dejal Zelenski. Ukrajinski predsednik je še dejal, da službe zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo delajo vse, da ljudem zagotovijo čim več virov energije. 

Novice S posnetka izbrisali izjavo von der Leynove o številu žrtev med Ukrajinci

Novice Golob: Dokler imajo Ukrajinci voljo do vojaške obrambe, jih bomo podprli #video

Novice V Ukrajini zatišje pred zimskim viharjem?