Zdravko Počivalšek: Ko to povem v tujini, me gledajo in ne verjamejo

Gospod Počivalšek, zadnja Medianina anketa je gibanju Povežimo Slovenijo namerila 3,7-, Ninamediina pa 3,4-odstotno podporo. Če bi v preračunu upoštevali zgolj opredeljene anketirance, bi to pomenilo, da bi se gibanje Povežimo Slovenija znašlo nekje okoli 4-odstotnega parlamentarnega praga. Zaupate tem podatkom o podpori, ki vam jih kažejo javnomnenjske raziskave?

Leta 2018 smo šli s SMC na volitve z javnomnenjsko podporo, ki je bila na zadnjem merjenju pod tremi odstotki, dobili pa smo okoli 8,5 odstotka in deset poslancev. To je moj odgovor.

Pričakujem, da bodo, bolj kot bomo šli proti volitvam, javnomnenjske agencije merile podporo strankam, ne pa jo ustvarjale.

Koga boste ponudili kot kandidata za mandatarja?

Najpomembnejše pri naši zgodbi je, da mi ne samo govorimo o povezovanju, ampak ga tudi izvajamo, in ne samo govorimo o preseganju razlik, ampak to tudi dokazujemo v praksi. Konec koncev smo se skupaj zbrale stranke, ki imamo o marsikateri zadevi skupna stališča, o marsikateri pa ne.

Gibanje Povežimo Slovenijo predstavlja tri centre: liberalno-gospodarskega, ljudsko-socialnega in zelenega. Vsako zadevo bomo tako pretehtali z vidika, kaj je dobro za ljudi, kaj je dobro za gospodarstvo in kaj je dobro za naravo.

Potrudili se bomo, da bomo na volitvah naredili najboljši rezultat. Če smo imeli prej kot samostojna stranka Konkretno cilj, da pridemo v parlament in da ponovimo zgodbo iz leta 2018, ki jo je dosegla naša pravna predhodnica, lahko zdaj rečem, da smo v gibanju Povežimo Slovenijo absolutno bolj ambiciozni in da verjamem v dvomestni rezultat.

Kdo nas bo predstavljal, bomo pa soglasno sklenili pred začetkom kampanje. V tem trenutku to ni ključno vprašanje, s katerim se ukvarjamo. Smo v zaključni fazi formiranja kandidatne liste. Dogovorjenih imamo že več kot 70 kandidatov iz vseh petih strank. Ko bomo zadevo zaključili, bomo prišli tudi do tega odgovora na vaše vprašanje.

Ali pozorno preverite vse ljudi, ki bodo kandidirali na vaši listi?

Pogovarjamo se z ljudmi, za katere verjamemo, da z njimi delimo naše osnovne vrednote, ki morajo posegati v enega od teh treh centrov, ki sem jih naštel. Potrudili se bomo, da bomo imeli kredibilne, zaupanja vredne ljudi, ki bodo sami po sebi imeli takšno težo, da bomo lahko računali na dober rezultat. Zavedamo se namreč, da sicer igramo na domačem terenu, ampak da nam bodo oziroma da so nam sodniki, s tem mislim na medije, zelo nenaklonjeni.

Novice Nespodobna Golobova ponudba Zorčiču, da bi bil kot Lubej SD

Ali drži, da boste v gibanju Povežimo Slovenijo nagovarjali tudi nasprotnike cepljenja?

Poglejte, mi nismo zaprti za nikogar in do nikogar izključujoči. Že večkrat sem povedal, ko nekateri pred volitvami prisegajo, kaj bodo in česa ne bodo, da se bomo mi tudi v prihodnje pogovarjali z vsemi, dogovorili pa se bomo s tistimi, s katerimi se bomo lahko uskladili, kako Slovenijo peljati po poti večjega napredka. Nikogar ne izključujemo.

To področje je lahko zelo spolzko, saj se lahko hitro znajdemo na področju pseudoznanosti in teorij zarote.

To področje je spolzko v tem, da je deliti že tako razdeljene Slovence po še enem kriteriju brezpredmetno. Pričakujem, da bo v prihodnje vsak od nas imel pravico do lastnega stališča, na drugi strani pa, da se bomo vsi zavedali, da nimamo pravice s svojimi dejanji ogrožati drugih.

Kako se pa sicer razumete z Alojzem Kovšco, Marjanom Podobnikom, Francem Kanglerjem, Andrejem Magajno in Andrejem Čušem?

Z gospodom Kovšco sva v isti stranki, jaz predsednik, on podpredsednik. Zelo sem zadovoljen, ker se dopolnjujeva na vseh področjih, kar pomeni, da bo stranka Konkretno še naprej jedro in nosilec liberalnega centra. S preostalimi tudi čisto korektno sodelujem. Poznam jih že od prej, ali iz gospodarstva ali iz politike.

Kot sem rekel, imamo pri nekaterih točkah različne poglede, a je osnovni dogovor čisto preprost. Vse ključne odločitve bodo sprejete s soglasjem. To je naporno, a izvedljivo. Te naporne logike pogajanj sem se v svojih skoraj osmih letih ministrovanja naučil tudi v organih Sveta Evropske unije.

S kom bi raje šli po volitvah v vladno koalicijo: z Janezom Janšo ali Robertom Golobom?

Dejstvo je, da je osnovna logika gibanja Povežimo Slovenijo utemeljena na več točkah: za uspešno gospodarstvo, za socialno državo, za zeleno naravo in digitalni prehod, za debirokratizacijo in za razvoj za vse regije.

To so stebri, na katerih bomo gradili svojo politiko. Na osnovi teh točk se bomo pogovarjali s potencialnimi partnerji. Prepričan sem, da brez gibanja Povežimo Slovenijo ne bo stabilne vlade. Mi se bomo odločili, koga bomo povabili k sodelovanju, ali levi ali desni pol, na osnovi teh izhodišč.

Eni medtem zatrjujejo, da se ne bodo niti pogovarjali s SDS, drugi se nikakor ne vidijo skupaj z Levico.

Zase in za stranko Konkretno lahko rečem, da smo se in se tudi bomo pogovarjali z vsemi. Dogovorili pa se bomo s tistimi, ki bodo spoštovali naša izhodišča. Nikoli ne bomo nikogar izključevali že pri pogovorih. Podobno razmišljamo tudi znotraj gibanja Povežimo Slovenijo. Verjamem, da v primeru izvolitve v slovenski parlament politična kultura zahteva, da se pogovarjaš z vsemi drugimi izvoljenimi strankami.

Govoriti vnaprej, da se z nekom ne boš pogovarjal, je za moje pojme nesprejemljivo. Tisti, ki so dejali, da se s strankami, ki sestavljajo sedanjo vlado, ne bodo pogovarjali, so vnaprej izključili ne te stranke, ampak polovico slovenskih prebivalcev. Takšna politična kultura po mojem mnenju v slovenski družbi nima prostora, zato jo bomo mi vztrajno presegali.

Bolestno razdeljen slovenski politični prostor je treba normalizirati in povezati. Vse ne more biti idealno, a na vsaki točki, o kateri se pogovarjamo, Slovence razdeliti na pol, tudi na temelju nekih zgodovinskih zadev, pa je zame popolnoma nesprejemljivo. Zgrožen sem, ko poslušam politike, ki sem jih do zdaj cenil zaradi pokončne drže v določenih obdobjih slovenske zgodovine, da leta 2022 v Sloveniji govorijo o fašizmu.

Zdi se mi, da gre za podcenjevanje slovenskih ljudi in da so danes potrebne tiste teme, s katerimi bo naša družba uspešnejša in s katerimi bomo vzpostavili pogoje, da bomo tudi leta 2030 med vodilnimi državami.

Ste vi kdaj imeli takšne prihodke, kot jih je imel Robert Golob na čelu Gen-I, ko je leta 2020 prejel 214 tisoč neto, bruto pa verjetno še enkrat toliko?

Ne, nikoli. Moja ministrska plača je znana. Kot direktor, ki je bil uspešen, pa sem v tistih časih prejemal, mislim da, 8.500 bruto. 

Pri teh plačah bi rekel, da je težko ocenjevati uspehe direktorja, ki je vodil monopol. To niso moje besede, to je dejal Sandi Češko, predsednik strokovnega sveta za gospodarstvo pri SD. Dejal je še, da so primerjave uspešnosti takega direktorja s tržnim gospodarstvom žaljive za tiste, ki delajo v realnem sektorju.

Novice Sandi Češko o Golobu: Težko je ocenjevati uspehe direktorja, ki vodi monopol

Vaše ministrstvo je uvedlo tudi prekrškovni postopek zaradi Golobovih prihodkov. Kaj ste ugotovili? So bili Golobovi prihodki nezakoniti ali ne?

Jaz kot minister, ki je odgovoren za ta prekrškovni postopek, pred zaključkom zadeve ne morem komentirati. Lahko rečem samo to, da ni uveden prekrškovni postopek proti gospodu Golobu, ampak na podlagi zakona proti organu nadzora. Ta je odgovoren za spoštovanje "Lahovnikovega zakona" in ta organ je v odnosu do nas odgovoren za to, da nam posreduje vse ustrezne podatke. Jaz imam o tem svoje osebno mnenje, a v tem trenutku menim, da ne bi bilo prav, da ga izražam, ker je treba ta postopek pripeljati do konca.

Kdaj lahko pričakujemo, da bo postopek končan?

Mislim, da gredo zadeve h koncu.

Če se izkaže, da je bil kršen zakon, bo moral gospod Golob del prihodkov vrniti?

Po zakonu mi nimamo nekih velikih pristojnosti. Lahko samo ugotovimo, kakšno je stanje, na organu nadzora pa je, ali bo ukrepal in pripeljal to zgodbo v smeri tega, da bo osnovni namen zakona spoštovan.

Je vaše ministrstvo v preteklosti zatajilo pri nadzoru plač na Gen-I?

Naše ministrstvo je to zadevo večkrat pogledalo. Zadnji ukrep smo izvedli ob lanskem opozorilu računskega sodišča. Povedati pa moram, da je breme dokazovanja na organu nadzora. Mi nimamo podatkov o tem in nimamo niti pooblastil, da pridemo v hišo in zadeve nadzorujemo. Lahko samo pozovemo k ukrepanju in to smo tudi naredili. Če bi bil odziv hitrejši, bi tudi ta zgodba lahko bila že zaključena.

"Pričakujem, da bodo, bolj kot bomo šli proti volitvam, javnomnenjske agencije merile podporo strankam, ne pa jo ustvarjale." Foto: Bojan Puhek

V zadnjih tednih močno odmeva prodaja Yorkovega deleža v družbi Sava, ki obvladuje največje slovensko turistično podjetje Savo Turizem. Ta je imela po podatkih za leto 2020 91 milijonov evrov dolgov in skoraj sedem milijonov evrov izgube. Krovna družba Sava je medtem imela istega leta 3,8 milijona evrov izgube in 55 milijonov dolgov. Podatki za lani še niso objavljeni. Kdo nam lahko davkoplačevalcem zagotavlja, da ne bomo v primeru podržavljenja Save na koncu mi plačevali vsega tega, kot se je z različnimi dokapitalizacijami v preteklosti že mnogokrat zgodilo?

Pri Savi je treba povedati, da je to zelo dolga zgodba. Ves kapital Save je bil na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki ga je v švedski zasedbi želela prodati. Imeli so kupce za posamezne hotele. To poceni razprodajo smo preprečili tako, da smo premoženje prenesli na Slovenski državi holding (SDH). Že takrat sem bil zelo napadan, da podržavljamo hotele.

V vmesnem času smo sprejeli strategijo upravljanja slovenskega turističnega premoženja. Treba je vedeti, da je v Sloveniji 70 odstotkov pomembnih hotelskih kapacitet v državnih rokah in da so razdeljene med pet različnih entitet: SDH, DUTB, Družbo za svetovanje in upravljanje, Modro zavarovalnico in Kapitalsko družbo. Tukaj torej ne gre le za Savo.

V skladu s strategijo bi morali vse to skonsolidirati. Mi si prizadevamo za centralizirano upravljanje razpršenega premoženja, katerega del je Sava. Delati so se začeli premiki, nekatere stvari so se skoncentrirale na SDH, za katerega mislimo, da bi moral izpeljati centralno upravljanje.

Znotraj tega pa so se začele odvijati zgodbe v zvezi s Savo in lani smo zadeve pripeljali do tega, da bi SDH sam odkupil delež od Yorka, pa je bilo vse narobe. Zdaj, ko pa se je privatni sklad odločil, da proda delež drugemu privatnemu skladu, je pa spet vse narobe. Jaz mislim, da so za to zgodbo ves čas eni in isti igralci, ki bi želeli, da bi bila država lastnik Save in da bi lahko zadevo še naprej upravljali.

Povedati moram, da država ne prodaja tega svojega deleža in da zagovarjam stališče, da SDH in Kapitalska družba uveljavita predkupno pravico, ampak ne iz razlogov, ki jih nekateri navajajo, da mora to ostati slovensko, ampak da bomo lahko v nadaljevanju izvedli prestrukturiranje Save. Pričakujem pa, da bomo v okviru pravih možnosti, tudi v okviru reševanja te predkupne pravice, poskušali konvertirati delež terjatev SDH v lastništvo Save. SDH ima teh terjatev za 46 milijonov evrov, Yorka pa samo 5 do 6 milijonov.

Zaradi tega, kar trdim, sem tarča napadov, a rezultati niso dobri. Primerjati jih moramo z uspešnimi podjetji v tujini. Poanta je v tem, da je to po kapacitetah največji turistični sistem v Sloveniji in da mora postati bolj uspešen. Niti približno si ne želim, da bi država vstopala v Savo in prevzela neko neodgovorno upravljanje. Mi potrebujemo dolgoročno privatiziran slovenski turistični sistem. Skoraj nikjer v svetu država ni lastnik turističnih kapacitet v takšnem obsegu kot v Sloveniji. Samo še ena država je, ki je tako vpletena v turizem. Kuba. Samo še tam je tako.

Ko to povem v tujini, me gledajo in ne verjamejo. Zato je edina prava pot, da se ta državni slovenski turizem konsolidira, da se upravljanje skoncentrira v eni državni entiteti, potem pa je treba najti strateške vlagatelje, domače ali tuje, ki bodo vstopili v te sisteme. Raje bi videl domače, a morajo biti taki, ki bodo investirali.

Trdim, da v Sloveniji, govorim o turizmu, ne o mestnih hotelih, v zadnjih desetih letih ni bil zgrajen noben nov hotel. Mislim seveda na takšne z več kot 150 sobami. Mi smo v Ljubljani dobili dva nova mestna hotela, a bojim se, da je zadnji turistični hotel, ki je bil narejen, tisti, ki sem ga jaz naredil v enem podjetju, v katerem sem prej delal.

V turizmu nas vsi naši sosedje prehitevajo po levi in desni. Imamo odlične resurse in možnosti, a ne igramo dovolj dobro, da bi se to poznalo tudi na infrastrukturi. Če pa še to naredimo, bomo pa odlični.

Skratka, ocenjujem, da je ta državna struktura ena od cokel te zgodbe. Zdi se mi, da se vse te peripetije odvijajo zaradi vprašanja, kdo bo to zgodbo upravljal in na kak način peljal naprej.

Seveda pa si jaz kot član te vlade in minister, odgovoren tudi za turizem, ne želim in ne bomo naredili ničesar, s čimer bi škodovali razvoju slovenskega turizma. Da, izkoristili bomo predkupno pravico, vendar ne zato, da ostane vse to slovensko, ampak ker želimo zagotoviti našemu turizmu prave lastnike za pravi razvoj. Nič se ne sme narediti rokohitrsko.

Treba je tudi vedeti, da je bila Sava turizem zato, da je prestala to koronakrizo, deležna kar veliko državne pomoči. Pri njih je bilo unovčenih za 22,9 milijona evrov turističnih bonov, za nadomestilo fiksnih stroškov pa so dobili 9,3 milijona evrov.

Kot država smo tudi sicer za celoten turizem, za katerega je šla milijarda od šestih milijard državnih pomoči, naredili ogromno. V tem okviru smo tudi Savi omogočili, da je te težke čase lažje prebrodila.

Sta s predsednikom vlade Janezom Janšo že govorila o tej zadevi?

Najprej naj povem, da bomo do konca februarja prišli do čiste slike, kje smo na tem področju. SDH dela analizo Save, ki je prezadolžena. Sicer so nominalno investirali določena sredstva, a gre za vrhunske lokacije na Bledu in v Portorožu, ki bi morale imeti dosti višji imidž in bi morale biti sedemzvezdične, če malo pretiravam.

Rabimo nekega ustreznega upravljalca tega sistema. Jaz sem že govoril s predstavniki tega sklada, ki je podpisal pogodbo za nakup Yorkovega deleža. Svoje načrte so mi v pogovoru že predstavili. Pričakujem, da bodo to storili tudi pisno in da bodo dali tudi zaveze o razvoju. Seveda pa bom v vmesnem času opravil tudi pogovor z SDH in Kapitalsko družbo, pa ne zato, da bi jim jaz kot minister odrejal, kaj naj naredijo, ker niti nimam te pravice. Imam pa pravico, da po zakonu sodelujem na njihovih sejah nadzornega sveta in da sem seznanjen z njihovimi namerami in odločitvami.

Verjamem, da bomo to zgodbo pripeljali do tega, da bo SDH tisti, ki bo ključno vplival na prestrukturiranje Save na način, da bo to dobro za turizem, Slovenijo in zaposlene v Savi.

Kaj pa na to pravi Janša?

Lahko povem, da sva izmenjala stališča in da nimava nekih izključujočih mnenj ali namenov po uveljavljanju zadev. O tem smo govorili tudi na vladi, vendar bomo odločitve sprejemali, ko zberemo vse podatke. Naredili bomo tako, da bomo naredili najboljše za to podjetje.

Kaj boste storili, če vaša želja po uveljavitvi predkupne pravice ne bo uslišana?

Ne gre za to, da bi bila uslišana ali ne. Zbrati moramo vse podatke in preveriti, ali je mogoče tudi konvertirati terjatve v lastniški delež, kot sem prej povedal, in vse to narediti v okviru ekonomskih možnosti zdajšnjega lastnika. Jaz verjamem, da se bo zgodba odvila v pravo smer.

Ko sva nazadnje imela intervju, sem vas vprašal, kje se vidite čez dve leti. Dejali ste, da se v prihodnje želite vrniti v gospodarstvo. Danes me pa zanima, kje se vidite čez pol leta.

Čez pol leta vidim gibanje Povežimo Slovenijo kot center nove vlade. Kakšno vlogo bom imel jaz pri tem, pa se še nisem odločil, saj moram pri sebi narediti bilanco mojih let, moje dosedanje kariere in želja, kaj bi si želel delati vnaprej. Ampak čez pol leta bom verjetno še kar aktivno v politiki.

"Tisti, ki so dejali, da se s strankami, ki sestavljajo sedanjo vlado, ne bodo pogovarjali, so vnaprej izključili ne te stranke, ampak polovico slovenskih prebivalcev." Foto: Bojan Puhek

Se strinjate z mnenjem tistih, ki pravijo, da so pred nami prelomne volitve?

Strinjam se, da so zelo pomembne, če hočete, celo prelomne. Mislim, da so najpomembnejše po letu 1991. Vsake volitve so sicer pomembne, te pa še posebej, ker se danes v Evropi in v svetu karte mešajo na novo v vseh ozirih. Za nas je najpomembnejši gospodarski vidik.

Slovenija je gospodarsko razvita država, ki 85 odstotkov vsega, kar naredi, izvozi v obliki storitev in produktov, zato moramo spremljati dogajanje v svetu, kjer se odvija veliko različnih procesov. V Povežimo Slovenijo nimamo naključno med našimi točkami zelenega prehoda, digitalizacije in energetike. Časov, ko smo imeli poceni energijo in izvažali smeti, je konec. Pojavlja se krožno gospodarstvo, ustvarjajo se nove verige vrednosti, zato je pomembno, da pridemo do vlade, ki bo gledala naprej in ki bo omogočala, da bomo z resursi, ki jih imamo, konkurenčni.

Naši resursi so gospodarstvo in proračun, iz Evrope pa imamo za naslednje obdobje na voljo pet virov. To so dodatek k prejšnji perspektivi React EU in sklad za pravični prehod za Šaleško in Zasavsko regijo, oba sta vredna okoli 250, 350 milijonov evrov, ter načrt za okrevanje in odpornost, vreden 2,5 milijarde evrov. Četrti vir je nova finančna perspektiva, vredna nekaj manj kot tri milijarde, peti vir pa 1,8 milijarde evrov za kmetijstvo. To je več kot 10 milijard evrov, ki jih je treba umno vložiti v naše sposobnosti.

Dogaja se tudi neka sprememba, ki bo vplivala na to, kako uspešni bomo. Odločiti se moramo, ali bomo prodajali možgane ali mišice. Na koncu gre v vsakem primeru za kombinacijo enega in drugega. Tukaj nam še ni uspelo narediti pomembnih korakov, ki bi poleg tega odgovorili tudi na vprašanje, ali bodo zgoraj navedena sredstva dobro izkoriščena.

Novice Nov udarec za Levico. Pomemben član jim je odletel h Golobu.

Katerih korakov?

Gre za socialno kapico in zakon o dohodnini.

Socialno kapico smo umaknili iz zakona o debirokratizaciji, a ne zato, ker ne bi bili za njeno uveljavitev, ampak ker ocenjujemo, da v tem sklicu državnega zbora nismo v stanju dobiti podporo za njo. Zato želim še enkrat jasno in glasno povedati, da gre pri tem za to, ali nam bo tudi s pomočjo tega ukrepa uspelo zadržati izobražene mlade kadre v Sloveniji ali nam bodo šli v tujino.

Slovenija je namreč konkurenčna pri nižjih plačah. Če jih, vključno z dajatvami delodajalcev, primerjamo s sosednjimi državami, so zadeve kolikor toliko podobne. Ko pa gremo pri plačah v razvojne oddelke, v možganski del podjetij, pa ta obdavčitev zelo progresivno raste. Tukaj pa smo nekonkurenčni. In kaj se nam zato dogaja? Podjetja selijo takšna delovna mesta v Zagreb in Beograd, pa ne zato, ker bi bilo tam boljše, ampak ker tam za isti znesek za delodajalca dobi ta kader več.

Danes v času digitalizacije bo nek razvojni, možganski del podjetja v Beogradu digitalno povezan s proizvodnjo in mišicami v Sloveniji. Namerno provociram z izrazoma možgani in mišice, da izpostavim, na kako pomembnem križišču smo, ko je treba narediti vse, da se začnemo korak po korak transformirati v družbo znanja. To znanje pa je treba plačati, in to ne samo s sredstvi za raziskave in razvoj, ampak tudi z investicijami v take ljudi.

Pri zakonu o dohodnini je pa čisto preprosta logika. Nam gospodarska rast omogoča, da se država odpove enemu delu prihodov v korist gospodarstva, da bodo delavci dobili višjo plačo, strošek za delodajalca bo pa enak. Država tako ne dobi vsega tega, kar je dobila do zdaj, zato ker imamo takšno rast, da si to lahko privoščimo.

S ponosom povem, da smo v desetih protikoronskih paketih pripravili šest milijard pomoči, od tega je šlo 2,3 milijardi evrov v gospodarstvo, in da smo lani imeli 7-odstotno rast, letos okoli 5-odstotno, ter da imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti. Po oceni OECD smo med gospodarskimi zmagovalkami epidemije na drugem mestu za Dansko, o čemer je pisal tudi The Economist. To je temelj, na katerem lahko optimistično gremo naprej.

Med ključnimi točkami gibanja Povežimo Slovenijo je socialna država, ki pa je možna le, če gospodarstvo deluje. Zato so pomembne te volitve, na katerih se bo odločalo, ali bomo peljali ustvarjalno politiko prihodnosti ali delilno vrsto politike, pri čemer poznamo dve vrsti delitev. Eno na dva nepomirljiva bloka, kar je nonsens, in drugo, ki pomeni delitev, preden ustvarimo.

Moj osnovni moto, ki sta mi ga že starša vcepila v glavo, je, da moram najprej ustvariti, šele nato lahko trošim. To je vsa poanta. Da, volitve, ki so pred nami, so za moje pojme izredno pomembne. Odloča se, ali bomo leta 2030 še v družbi tako razvitih držav. Jaz verjamem da, saj bomo v Povežimo Slovenijo soustvarjali to politiko.