Sreda, 29. 9. 2021, 21.19
3 leta, 2 meseca
Vsak Slovenec letno zavrže 68 kilogramov hrane #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
1
Na globalni ravni zavržemo več kot milijardo ton hrane, po drugi strani pa vsako leto umre kar 3,1 milijona otrok zaradi podhranjenosti. Evropejci letno zavržemo 89 ton živil, vsak Slovenec pa 68 kilogramov. Statistika še kaže, da od leta 2014, ko smo v Sloveniji začeli meriti količino odpadne hrane, jo vsako leto zavržemo več. Sicer pa ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o odpadni hrani, ki ga obeležujemo drugič, ima vsakdo priložnost, da spremeni svoje navade in prispeva k bolj trajnostni družbi.
Upokojenka Ida Dasović ima svoj zelenjavni vrtiček v središču Ljubljane. "Pri nas zelo malo zavržemo, res tisto, kar je kakšen odpad od zelenjave. Drugače se pri nas vse poje," je povedala.
Poseben odnos do hrane so ji vcepili starši. "Ni bilo vsega v izobilju, jedlo se je tisto, kar se je pridelalo doma več ali manj, če je pa šlo kaj stran, so pa pojedli prašiči," se spominja. A v bloku, kjer stanuje, je situacija drugačna. Dasovićeva vidi ogromno zavržene hrane, od kruha, mesa, do zelenjave.
Na tisoče ton zavržene hrane
V Sloveniji smo lani zavrgli 144 tisoč ton hrane, kar je približno 68 kilogramov na prebivalca.
"Ta količina se je na leto 2019 povečala za en kilogram. V tej količini je približno 40 odstotkov še užitnega dela, se pravi, to je tisti del, ki bi ga lahko z drugačnim ravnanjem zmanjšali oziroma preprečili," je pojasnil Martin Bajželj iz Statističnega urada.
To je, kot če bi v koš odvrgli približno 300 evrov letno. Največ odpadne hrane prispevajo gospodinjstva, okoli 75 tisoč ton. Na evropski ravni zavržemo 89 milijonov ton živil, na globalni presegamo milijardo ton, po drugi strani pa kar šestina svetovnega prebivalstva trpi lakoto.
Najmanj v smeteh pri Italijanih, Špancih in Rusih
Najmanj hrane med velikimi državami zavržejo Italijani, Španci in Rusi.
"Sicer smo v razvitem svetu Slovenci nekje pod povprečjem. Recimo Američani so znani po tem, da zavržejo največ. Slovenci smo tu kljub vsemu nekako znosni," je ob tem dejala Urška Zgojznik iz društva Ekologi brez meja.
A v društvu vseeno svetujejo, da kupimo manj, ne za vsak slučaj, ne kupujmo na zalogo, saj so trgovine odprte vsak dan. Skuhajmo toliko, kot je treba, načrtujmo obroke.
Cilji Evropske unije napovedujejo, da bi se morala količina odpadne hrane do leta 2030 razpoloviti, a nekatere članice sploh ne vedo, koliko hrane dejansko zavržejo.
1