Ponedeljek, 7. 9. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Epidemiološki ukrepi
V čem se razlikujeta potniški promet v Ljubljani in Berlinu #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,25
4
Preverili smo, ali uporabniki mestnih avtobusov upoštevajo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Za več kot 190 tisoč učencev in skoraj 74 tisoč dijakov se je v torek začelo šolsko leto, kar pomeni tudi večjo obremenitev in pretočnost na javnih prevozih. Kako so se na nove razmere pripravili in prilagodili v ljubljanskem potniškem prometu? In kako imajo javni promet te dni urejen v nemški prestolnici Berlin?
Potem ko je bil v sredini marca ob razglasitvi koronavirusne epidemije v Sloveniji javni potniški promet povsem ustavljen, se je znova, a v nekoliko okrnjeni obliki ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), zagnal maja. Ker pa se je s 1. septembrom v tega vključilo tudi več kot 200 tisoč šolarjev, je NIJZ svoja priporočila o uporabi javnega prevoza, tako avtobusnega kot železniškega, nekoliko prilagodil.
Če je do zadnjega avgustovskega dne veljalo, da potniki ob vstopu v avtobus ali vagon lahko sedijo zgolj na označenih mestih, to od 1. septembra ne velja več. Kot je razvidno iz priporočila NIJZ, se zasedenost sedežev od zdaj prilagaja veljavnemu B-modelu šolskega pouka. To pomeni, da so vsa sedišča v avtobusu ali na vagonu razpoložljiva za sedenje, brez stojišč.
Razdeljenost avtobusa in stojišča
Ker pa avtobusov ne uporabljajo zgolj šolarji, temveč tudi drugi potniki, je avtobusni prostor razdeljen na dva dela: zadnji del avtobusa je namenjen šolarjem, prvi pa preostalim uporabnikom. Kot še piše v priporočilu, se v avtobusih mestnega prevoza, ki imajo namenske prostore za stojišča, ta lahko uporabljajo, vendar morajo biti označena, razdalja med potniki na stojiščih pa mora biti 1,5 metra.
Potniki lahko stojijo na označenih stojiščih, vendar morajo upoštevati medsebojno razdaljo.
Podobno je tudi na vlakih. Zasedenost sedežev se ravno tako prilagodi glede na veljavni šolski model, torej velja pravilo, da so v vlaku lahko polno zasedena sedišča. Stojišča pa so le tam, kjer je temu namenjen poseben prostor. Stojišča morajo biti na vlakih označena. "Oznake za stojišča naj bodo na razdalji 1,5 metra v vse smeri," je še med drugim razvidno iz priporočila.
Se potniki držijo priporočil?
Kako je to videti v praksi, smo ob jutranji konici preverili na eni izmed najbolj prometnih lokacij v središču Ljubljane, Bavarskem dvoru. Kot smo opazili, potniki dosledno sledijo priporočilu NIJZ, da v času vožnje uporabljajo zaščitno masko, ki prekrije nos in usta, kot tudi, da vstopajo skozi sprednja vrata, izstopajo pa na srednjih oziroma zadnjih vratih.
Opazili pa smo, da potniki na nekaterih bolj pretočnih linijah, kot sta na primer linija 6 oziroma 8, težko skrbijo za medsebojno razdaljo, saj zaradi zasedenosti avtobusa to ni mogoče. Na Ljubljanski potniški promet (LPP) smo sicer naslovili vprašanje, ali so zaradi večjega števila uporabnikov v obtok poslali tudi več avtobusov, in sicer vsaj na linije, ki veljajo za zelo zasedene. Odgovora do objave članka nismo prejeli.
V Nemčiji razkužil na javnih prevozih ni
In če imamo v slovenskem javnem prometu tako na avtobusih kot vlakih nameščena razkužila ob vstopu v vozilo, pa te higienske metode v berlinskem javnem prevozu niso uvedli.
Dezinfekcijska sredstva ravno tako niso dostopna na avtobusnih in manjših železniških postajah. Praviloma so nameščena zgolj na velikih železniških postajah, kjer je vključena še primestna linija vlakov.
Na obvezno nošenje mask v berlinskem javnem prevozu opozarjajo na vsakem koraku, a dezinfekcijskih sredstev v vozilih ni. Ravno tako ni označenih sedežev, na katerih sedenje ne bi bilo dovoljeno, a potniki samoiniciativno spoštujejo varno razdaljo, kolikor je le mogoče.
So pa tako kot v Sloveniji obvezne maske, zapoved po oceni upošteva približno 95 odstotkov uporabnikov (veliko manj kot pri nas je takih, ki si z masko pokrijejo samo usta). Za nenošenje maske je predpisana kazen od 50 evrov naprej, kar opozarjajo tako pred zasloni napovedalnikov postaj, kakor tudi prek precej pogostih zvočnih napovedih tako v nemščini kot tudi v lepi in pravilni angleščini.
Voznice in vozniki ločeni od potnikov in zato brez maske
Ljubljanski in berlinski potniški promet imata še eno skupno točko, in sicer da se potniki lahko usedejo na katerikoli prosti sedež. Stojišča niso posebej označena.
V berlinskih mestnih avtobusih je prostor pri vozniku popolnoma ločen od preostalega dela avtobusa, uporaba sprednjih vrat za vstopanje in izstopanje potnikov ni mogoča. V berlinskem mestnem prometu se sicer za vstop in izstop uporabljajo vsa vrata, pri vseh so nameščeni validatorji.
Slovenski javni prevoz pa se od berlinskega razlikuje v tem, da vozniki ne nosijo maske, saj te zaradi plastične pregrade, ki jih loči od potniškega dela, niso potrebne. Pri večini avtobusov potnikom ni dovoljeno uporabljati sprednjih vrat (pri vozniku), a jih voznik pri manjšini prog vendarle odpre, če želi potnik kupiti vozovnico pri vozniku, predvsem na postajah, kjer ni prodajnih avtomatov. Po nakupu vozovnice pri vozniku se potnik po zunanji strani odpravi na druga vrata, kjer vstopi in vozovnico validira.
V Berlinu so mestni promet dodobra nadomestili s kolesi in hojo
Kako pa je z gnečo? Vožnje javnega prometa v Berlinu so tako zelo pogoste, da se redko pojavi gneča na javnih prevozih.
Da je ni, lahko pripišejo dejstvu, da se je vse več Berlinčanov odločilo uporabo mestnega prometa nadomestiti s kolesarjenjem, skladno s priporočili tamkajšnjih epidemiologov.
4