Četrtek, 31. 1. 2019, 21.41
5 let, 8 mesecev
Afere KPK se vrstijo, Štafenec pa ima še vedno podporo politike
Uslužbenec KPK naj bi v Mehiki nadlegoval dve Brazilki #Argument
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,10
46
V zadnjih petih letih, odkar KPK vodi Boris Štefanec, je število prijav korupcije na KPK strmo upadlo.
Kdo sploh še zaupa Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK)? Podatki, ki so jih pridobili v uredništvu oddaje Argument, kažejo, da je število prijav korupcije na KPK v zadnjih petih letih strmo upadlo. KPK, ki bi moral v državi preganjati korupcijo, se medtem ukvarja z lastnimi nepravilnostmi. Revizijsko poročilo delovanja komisije razkriva, da je vodstvo za tečaj obvladovanja stresa zapravilo 11 tisoč evrov. Čeprav k temu lahko dodamo še zamolčan mednarodni škandal visokih uradnikov KPK na službeni poti v Mehiko, pa se slovenska politika prvemu možu KPK Borisu Štefanecu očitno še ni pripravljena odreči.
Poleg šefa KPK Borisa Štefaneca so bili gostje prvega dela nocojšnje oddaje Argument na Planetu tudi nekdanji notranji minister iz vrst SDS Vinko Gorenak, poslanec Levice Matej Tašner Vatovec, evropski poslanec Igor Šoltes in kirurg Erik Brecelj, ki že več let opozarja na korupcijo v slovenskem zdravstvu.
V Sloveniji zaradi korupcije vsako leto ponikne 3,5 milijarde evrov
Podatki o korupciji v Sloveniji so šokantni. Z denarjem, ki gre pri nas za korupcijo, bi ves državni aparat lahko preživel kar štiri mesece. To kažejo podatki iz uradnega poročila Evropskega parlamenta, pod katerim je podpisana politična skupina Igorja Šoltesa. Ugotovitve iz omenjenega poročila so pretresljive. Pri nas zaradi korupcije vsako leto ponikne kar 3,5 milijarde evrov, kar je toliko, kolikor bi stala gradnja treh železniških prog med Divačo in Koprom.
Ko se ljudje sprašujejo, kje je višja povprečna plača, kje so veliki državni projekti in zakaj toliko časa čakajo na zdravnika, je razlog za to verjetno tudi prej omenjena številka. Letno poročilo Transparency International je Slovenijo na indeksu zaznavanja korupcije med 183 državami lani uvrstilo na 36. mesto na lestvici.
Brecelj: Ljudem odsvetujem prijave na KPK
Kirurg Erik Brecelj je dejal, da ljudem odsvetuje prijave na KPK. "Mislim, da nima smisla, da stvari ne bodo dobile epiloga, poleg tega dvomim v varnost prijav," je dejal Brecelj. Ljudje, ki prijavijo korupcijo, so pod hudimi pritiski, lahko izgubijo službo, ni redko, da pristanejo tudi v psihiatričnih ustanovah.
Več v oddaji Argument:
Kos: Štefanec nima vizije, znanja in poguma, da bi kaj storil
Do vloge predsednika KPK Borisa Štefaneca, ki komisijo vodi zadnjih pet let, je kritičen tudi nekdanji predsednik KPK Drago Kos. "Gospod Štefanec nima ne vizije, ne znanja in ne poguma, da bi karkoli storil. Iz aktivnega krojača protikorupcijske politike v Sloveniji, kar bi komisija morala biti, se je spremenil v nemega opazovalca dogodkov na tem področju," je prepričan Kos.
Po njegovih besedah prvi mož KPK ob nekaterih priložnostih sicer pove nekaj konkretnega, vendar nato ne povleče pravih potez. "Ko je tik pred parlamentarnimi volitvami izpostavil nekatere poslance, smo potem pričakovali, da se bo komisija konkretno izrekla o tem, pa spet ni bilo nič. To je pokazatelj, da je bil njegov izbor na mesto predsednika komisije zgrešena poteza," meni Kos.
"Gospod Štefanec nima ne vizije, ne znanja in ne poguma, da bi karkoli storil," je glede aktualnega predsednika KPK Borisa Štefaneca dejal nekdanji prvi mož KPK Drago Kos.
Razmere na KPK so danes vse prej kot zgled integriteti. Zvrstili so se tudi mednarodni škandal v Mehiki, nenavadni in bizarni nakupi pisarniške opreme in draga kosila na državne stroške. Prva afera, ki jo je zakuhal predsednik Štefanec, je bila še pred njegovim imenovanjem. Kljub temu, da je bil član politične stranke, Štefanec ni zapustil mesta predsednika KPK.
Revizija delovanja komisije je pokazala nepravilnosti
Ob nastopu svoje funkcije je šef KPK začel kadrovati. Višji svetovalki za preventivo in integriteto Jagodi Vitez je dovolil, da opravlja funkcijo kadrovnice v Slovenskem državnem holdingu (SDH), torej družbi, ki bi jo morala KPK še posebej nadzirati. Svoje mesto je na KPK dobil tudi politični brodolomec, ki je danes pomočnik vodje službe za nadzor in preiskave.
Kot svetovalec poslanske skupine Državljanske liste je na mesec zaslužil dobrih dva tisoč evrov. Ko je Državljanska lista izpadla iz parlamenta, ga je strankarska kolegica Andrejka Grlić zaposlila na tržnem inšpektoratu. Sledila sta njegov skok na KPK in glede na revizijsko poročilo poslovanja komisije zaposlitev v previsok plačni razred.
Kljub aferam in nepravilnostim predsednik KPK Boris Štefanec očitno še vedno uživa zaupanje politike.
Revizijo delovanja KPK je konec avgusta lani v roke dobil tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan. Revizor Uroš Štuhec je poročilo končal s sklepom, da je bilo delovanje KPK med letoma 2015 in 2017 zakonito, a je poudaril, da se v poročilu pojavijo tudi nepravilnosti, na primer nabava flomastrov za 700 evrov in tečaj obvladovanja stresa za 11 tisoč evrov.
Mednarodni škandal člana KPK v Mehiki
Štefanec se mora v poročilu zagovarjati tudi zaradi več kot 700 evrov stroškov za kosila. Pisarniške materiale je kupoval od podjetja, ki mu je KPK že leta pred tem očital kartelno dogovarjanje o cenah. Bizarna je bila tudi prošnja njegovega namestnika Igorja Lambergarja, ki je od urada predsednika zahteval 140 evrov dodatka za ločeno življenje od družine. Urad ga je zavrnil z besedami, da za ločitev ni kriva služba, ampak da je bila to njegova osebna odločitev.
Sledi afera Mehika. Protikorupcijske konvencije se je udeležila tudi četverica iz Slovenije, med njimi dva člana KPK. Po zanesljivih informacijah uredništva Argumenta je eden od njiju povzročil mednarodni incident. To potrjuje tudi dokument, saj so ob vrnitvi v domovino o konvenciji poročali zgolj trije udeleženci zasedanja.
Dva uslužbenca KPK sta bila med 14. in 18. majem lani na službeni poti v Mehiko. Po besedah treh ločenih in med seboj nepovezanih virov se je dvojica v Slovenijo vrnila ob uradnem protestu organizacije OECD, ki je pripravila srečanje. Šlo naj bi za neprimerno vedenje po koncu uradnega dela oziroma za nadlegovanje dveh udeleženk iz Brazilije.
Število prijav korupcije strmo upadlo
KPK ima v zadnjem obdobju porazne rezultate. Število prijav korupcije je od 1.931, ki so jih dobili leta 2013, upadlo na samo 541 v lanskem letu. Komisija ob tem komaj izda kakršnekoli končne odločitve. Z ostrimi obtožbami se KPK oglasi takoj po volitvah. Med dvanajsterico s korupcijo obremenjenih poslancev se je znašel tudi Robert Pavšič iz vrst LMŠ.
"Bil sem registriran kot lobist. Tega dela nisem nikoli opravljal in nisem oddal poročila. To je bila moja krivda in to sem priznal," je dejal Pavšič. V LMŠ o Štefanecu nimajo slabega mnenja. Dela komisije pravzaprav niti ne želijo komentirati, pa čeprav je prvak stranke Marjan Šarec odhod prvega moža KPK napovedoval že med predsedniško volilno kampanjo. Kljub vsem očitkom in nepravilnostim pa v državnem zboru medtem še vedno obstaja tiha večina, ki vodstvu KPK zagotavlja obstanek na funkciji.
46